Šiško in njegove neumnosti

Vir foto: Facebook
Andrej Šiško. Njegova politična kariera, če jo lahko tako imenujemo, je sestavljena iz vzponov in padcev, katerim je skupno predvsem umanjkanje politične kulture, zgodovinska netočnost in slep regionalni ponos. Edina zaskrbljujoča stvar je, da tej njegovi "politiki" naseda vedno več ljudi.

Na zadnjih predsedniških volitvah ga je podprlo več kot 16 tisoč ljudi. Ti ljudje so naplahtani. Pri Šiškovi "politiki" ne gre za domoljubje, ne gre za narodni ponos in ne gre za nič drugega kot za samopromocijo v trenutkih, ki koristijo realnim političnim silam. Namesto, da bi se pogovarjali o novi vladi in načrtovanih ukrepih, se moramo pogovarjati o dobrih sto možakih v smučarskih maskah, ki se lovijo po štajerskih gozdovih.
Namesto, da bi se pogovarjali o novi vladi in načrtovanih ukrepih, se moramo pogovarjati o dobrih sto možakih v smučarskih maskah, ki se lovijo po štajerskih gozdovih.

Politične neumnosti


Politika Andreja Šiška je kot tisti malo zmedeni daljni sorodnik, ob katerem vsi zavijajo z očmi, in približno tako nadležna kot objave na Facebooku o prvem snegu, ko z neba prileti prvih pet snežink, ki jih ljudje ugledajo skozi domače okno. Program njegove stranke sploh ne more biti opredeljen za desnega ali konservativnega. Z malo posplošitve bi se ga dalo opisati kot nacionalsocialističnega. Rad bi namreč uvedel nekaj, kar imenuje »ljudovlada«. Hkrati pa izstopil iz Nata, EU, uvedel lastno valuto in imel 100 % samooskrbo ter radodarno socialno državo.

Če odštejemo to, da ne mara Neštajercev, ima program dokaj podoben Levici. Kar je jasno vsakomur, ki se vsaj malo ukvarja s politično teorijo – ekstremna desnica in ekstremna levica sta dve strani istega kovanca.

Regionalne neumnosti


Njegovi javno najbolj znani trenutki so bili v vlogi vodje navijaške skupine Viole, kjer je z vsem možnim zanosom gojil regionalni ponos na svojo Štajersko. Ob tem, da je bil rojen v Kopru. Če se že gremo te regionalne neumnosti. Slovenija je dvomilijonska država in Slovenci smo eden najmanjših narodov v Evropi. A hkrati se gremo nacionalistične "fore" na ravni regij oziroma zgodovinskih dežel, kot to sam pravi.

Spodbujanje delitev med Slovenci samimi niti ni geopolitično modro, niti ne spodbuja pravega narodnega ponosa. Kajti Šiško je v svoji preteklosti z enakim veseljem pljuval čez Ljubljano kot sedaj pljuva čez migrante in begunce. Mentalna meja na Trojanah je le še en nepotreben kamenček v čevlju Slovenije. Države, ki mora prehoditi še dolgo pot do narodne enotnosti.
Domoljubje ni Šiško, domoljubje ni maskirano igranje skrivalnic po gozdu. Domoljubje ni napadanje ustavne ureditev Republike Slovenije in nepriznavanje njenih varnostih sil.

Zgodovinske neumnosti


Vendar človek še nekako prenese lokalni in regionalni ponos, zavedanje, od kje prihajaš in da se s tem rad pohvališ. Največji »greh« imajo Šiško in njegova banda hostarjev na glavi zaradi zgodovinskih neumnosti, ki jih trosijo. Ter hkrati, ker narodno zgodovino izrabljajo za svoje politične ambicije.

Tako kot miti in legende druge svetovne vojne ter srečevanja njih pripovedovalcev vsako leto marsikomu  priskutijo racionalen in objektiven pogled na ta del slovenske zgodovine, enako tekanje po gozdu s »štajerskimi« zastavami marsikomu priskuti bogato srednjeveško zgodovino slovenskih dežel. Zgodovino, ki se šele v zadnjem času otresa spon prejšnjega sistema in doživlja svoj ponoven strokovni razcvet.

Domoljubje ni Šiško, domoljubje ni maskirano igranje skrivalnic po gozdu. Domoljubje ni napadanje ustavne ureditve Republike Slovenije in nepriznavanje njenih varnostih sil. Domoljubje je veliko več. Domoljubje se skriva v majhnih dejanjih rabe pravilne slovenščine tudi, ko pride do cestnih napisov, v izobešanju zastave za državne praznike ...

Domoljubje se skriva v zanimanju za družinsko in narodno zgodovino, v tradicijah in običajih, v kulinariki in obrteh. Domoljubje se skriva v srcih mnogih ljudi, ki so dali svoje življenje, da smo prišli do demokratične države. V srcih tistih, ki danes služijo v vojski in policiji. V srcih vseh nas, ki se zavedamo pomena pojmov kot so domovina in narod.

Šiškoti in Kordiši današnjega časa pa imajo prostor le kot opomba v knjigi zgodovine Slovenije. Kot dve strani kovanca, ki smo ga raje zavrgli, kot da bi ponavljali lastno zgodovino.

Branili bi deželo Štajersko ...
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike