Sirski begunec zaradi zlorabe selfija z Merklovo toži Facebook

V normalnih okoliščinah bi bil mladi sirski begunec zgled za uspešno integracijo. A selfi, ki ga je septembra lani posnel z nemško kanclerko Angelo Merkel, se že dolgo uporablja za širjene sovražnega govora in sovraštva, on pa je bil ob fotografiji večkrat označen kot terorist.

19-letnik je imel tega dovolj, zato je sprožil tožbo zoper Facebook. Obiskal ga je novinar Der Spiegla. 

Življenje Anasa Modamanija bi verjetno potekalo drugače, če selfija z Merklovo ne bi posnel. Ne bi se mu bilo treba skrivati v prijateljevem stanovanju v nemškem mestu Bitterfeld zaradi obtožb, da je terorist, vendar tudi ne bi bil na naslovnici revije Stern in vprašanje, ali bi se pojavil v priljubljeni pogovorni oddaji "Maybrit Illner".

A vse to se mu je zgodilo, ker je naredil selfie z žensko, ki je tedaj ni takoj prepoznal, kasneje pa mu je potegnilo, da gre za Angelo Merkel, takrat še glasno zagovornico prihoda beguncev v nemčijo.

19-letni Sirec je bil zaradi te fotografije, ki jo je posnel v prvem mesecu, ko je v Nemčijo prišel kot begunec, preganjan. Sedaj toži Facebook, največje družabno omrežje, da bi ustavil širjenje prirejenih fotografij dogodka. Trdi namreč, da je bil tako selfi kot tudi fotografija, posneta s strani agencijskega fotografa, že večkrat zlorabljena za namene spodbujanja nasilja in obrekovanja, še posebej na Facebooku. »Ljudi je potrebno ustaviti,« za Der Spiegel pravi Modamani.

Obkrožila svet

Novica o tožbi je hitro zasedla naslovnice po vsem svetu, saj zgodbe združuje več dejavnikov: fotografijo, ki je zbudila pozornost po vsem svetu, Merklovo in begunsko krizo, Facebook in vprašanje spletnega sovraštva in nemoč tistih, ki jih po svetu obrekujejo. Intervjuja z Modamanijem si želijo mnogi novinarji.

Novinar Der Spiegla, Fabian Reinbold, se je z njim srečal v stanovanju njegovih gostiteljev v vzhodnem Berlinu, kjer mu je Modamani v tekoči nemščini pripovedoval svojo zgodbo. Med pripovedovanjem je fant, ki ga zasebnost ne skrbi preveč, iz žepa potegnil iPhone in naredil selfi. Rad se fotografija, v času opravljanja intervjuja pa je imel na Facebooku 2.789 prijateljev.

Veliko manj normalno pa je dejstvo, da je bila zaradi slovitega selfija mnogokrat označen kot »nasilen zločinec« in »terorist«. Če se mu to namreč ne bi zgodilo, bi bila njegova pripoved zgodba o uspehu.

Mineva leto in pol odkar je kot maturant pobegnil iz mesta Daraya južno od Damaska, ki je danes v ruševinah. Živi pri gostiteljski družini, ob jutrih obiskuje tečaj nemščine, popoldne pa dela za blagajno v McDonaldsu. Ko opravi teste za naslednji dve ravni nemščine, namerava zaprositi za študij na nemški univerzi. Boji pa se, da bi selfi s kanclerko, narejen 10. septembra 2015 v begunskem sprejemnem centru berlinskega okrožja Spandau lahko njegove načrte pokvaril.

Fotografije dogodka so namreč postale simbol nasprotnikov begunske politike in odpora proti kanclerki, zaradi česar Mondamani danes trpi posledice.

Fotomontaža selfija Merklove s teroristom

Te je začel čutiti po marčnem terorističnem napadu v Bruslju. Anonymous.Kollektiv, facebook stran, ki je bila kasneje izbrisana, je objavila fotomontažo, ki je njegov obraz zamenjala z obrazom Najima Laachraouija, enega izmed teroristov v Bruslju. Spremni tekst se je glasil: »Neumna, zabita Angela: »Je Merklova naredila selfi z enim izmed bruseljskih teroristov?«

Med velikonočnimi prazniki je objava postala viralna, v začetku junija pa je bila slika uporabljena za objavo z naslovom »Kraljica selfijev, ki uvaža nasilje« (seveda nanašajoč se na Merklovo). Kasneje je bila na podobne načine še mnogokrat fotoshopirana, običajno v povezavi s terorizmom, sovraštvom do Merklove, beguncev, begunske politike ...

Primer kaže na veliko hitrost, s katero se tovrstno zavajanje širi po internetu. Fotografija je lahko ponovno uporabljena v novih kontekstih brez da bi za to kdo odgovarjal, kar kaže na nemoč vseh, ki so deležni takšnih napadov. Pojem »fake news« lahko povzroči ogromno škode, piše Der Spiegel.

Problemi, ki ne bodo izginili

Modamani upa, da se bo lahko vrnil v Sirijo in Libanon obiskat svoje starše, brate in sestre, a se boji, da bodo pred letom njegovo fotografijo povezali z besedo »terorizem«. Skrbi ga, da bo spoznal dekle, pa bo nato na Googlu našla njegovo podobo v vseh čudnih kontekstih. Boji se, da ga bo to še dolgo preganjalo.

Njegova gostiteljska mati, Anke Meeuw, ki spremlja objave, si želi, da bi preprečili »da bi agitacija desničarskih populistov postala družbeno sprejemljiva«, zato svojega »sina« spodbuja k ukrepanju proti temu.

Znanec jo je povezal z Chan-jo Junom, odvetnikom iz Würzburga, ki je že večkrat poskušal dokazati, da je Facebook pravno odgovoren za širjenje sovražnega govora, a mu zaenkrat še ni uspelo. Hkrati poudarja, da je Facebookova regulacija preohlapna in v praksi deluje slabo. Facebook na drugi strani trdi, da se zakonodaje drži in izbriše vse vsebine, ki so v nasprotju z njo.

»Ljubim Facebook,« pravi Modamani, ki je preko njega našel stanovanje. »A ga tudi sovražim, saj se vse to s fotošopiranjem preprosto nikoli ne konča,« je za nemški Der Spiegel še dejal mladi sirski begunec.