Še je mogoče podpreti pobudo, ki bi pomagala zamejskim Slovencem in manjšinam v Sloveniji

Uredništvo
Objava pod licenco Creative commons ( https://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/4.0/)
POSLUŠAJ ČLANEK
Širom Evropske unije trenutno poteka kampanja, ki bi lahko močno pomagala tudi Slovencem v zamejstvu – pa tudi manjšinam v Sloveniji. Gre za evropsko državljansko pobudo, ki si prizadeva za možnost financiranja regij, na katerih živijo manjšine iz kohezijskih sredstev EU, kar bi močno pomagalo pri ohranjanju slovenstva v zamejstvu, so navedli na vladnem uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Prav tako bi v primeru uspeha pobude evropska kohezijska sredstva lahko črpali tudi v obmejnih območjih Sloveniji (v Istri in Pomurju), kjer sta prisotni italijanska in madžarska manjšina, kar bi pripomoglo k razvoju teh območij in preprečilo izseljevanje iz njih. »Slovenija bi lažje prišla do evropskih sredstev in jih več dobila, če bi se primerno angažirala,« so navedli na ministrstvu.

Pobudo so začeli Szeklerji, madžarska manjšina v Romuniji, a ta koristi prinaša vsem evropskim manjšinam. Manjšinam sicer po navedbah pobudnikov te zakonodaje v EU pripada približno 50 milijonov ljudi.

Zakaj si regije, v katerih živijo narodne manjšine, prizadevajo za dostop do kohezijskih sredstev?


Uspeh pobude bi, če bi ta postala zakonodaja, prinesel razvoj infrastrukture, šol in lokalnega gospodarstva, kar bi pomagalo zmanjšati izseljevanje iz teh (pretežno obmejnih) regij ekonomsko prikrajšanim nacionalnim regijam pomagalo, da ohranijo svoje prebivalstvo.

Kadar je regija, v kateri živi določena manjšina, odvisna od pomoči vlade države, v kateri živi, gre za neposreden vpliv vlade na to manjšino. V primeru možnosti financiranja iz kohezijskih sredstev pa bi te regije lahko same poskrbele za svoje preživetje in zaščito svoje etnične, jezikovne in kulturne raznolikosti.

Medtem kot imajo nekaj manj težav Slovenci v Porabju, pa smo o nekaterih težavah Slovencev v Italiji smo pred časom poročali tudi na Domovini. Slovenci na Koroškem pa se prav tako že leta borijo za svoj obstanek. Še vedno tako niso dočakali dvojezičnih krajevnih napisov v krajih, kjer naj bi ti stali že dolgo, v zadnjih tednih pa še pogosteje prihaja do uničevanja (prebarvanja) slovenskih poimenovanj na dvojezičnih tablah.

Sloveniji nekaj še manjka nekaj podpisov, čas pa se izteka


Po Lizbonski pobudi imajo evropski državljani možnost predlaganja zakonodaje. Evropska državljanska pobuda je instrument takšnega predloga. Da Evropska komisija nek predlog dejansko obravnava, morajo pobudniki v celotni EU zbrati vsaj milijon podpisov, hkrati pa mora vsaj sedem držav članic prekoračiti določen kvorum, da Evropska komisija njihovo pobudo obravnava. Kljub temu je postopek do spremembe zakonodaj nato še precej dolg. Doslej je bilo uspešnih šest državljanskih pobud.

Pobudniki so potreben en milijon podpisov že zbrali, šest držav od sedmih potrebnih je tudi že preseglo predpisan kvorum. Manjka torej le še sedma država z dovolj podpisi. Prav Slovenija je poleg Španije država, ki ji manjka najmanj podpisov, da doseže potrebno število.

Sloveniji manjka še 2.500 podpisov. Čas za zbiranje podpisov je še do 7. februarja, svoj podpis pobudi pa vsi polnoletni državljani članic EU lahko enostavno prispevate na tej povezavi.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Zaradi pomanjkanja nacionalne identitete lahko slovenstvo izgine 
  • 24. 07. 2023
Zamejska zemljepisna imena na enem mestu 
  • 22. 06. 2023
Stanje slovenstva na avstrijskem Koroškem: diskriminacija se pojavlja, a pretirano jamranje ni na mestu
  • 03. 04. 2023