Wikimedia Commons

V majhni župniji Ukve je februarja lani umrl slovenski duhovnik Mario Gariup, ki je skrbel še za duhovno oskrbo vasi Naborjet, Lužnice, Šentkatrija in Ovčja vas ter si v času svojega služenja v Kanalski dolini prizadeval za uveljavljanje slovenskega jezika v cerkvi in socialnem življenju. Po njegovi smrti je še do novembra tam služboval slovenski frančiškan Jan Cvetek, ki je v župnijah pomagal na podlagi pogodbe z videmsko nadškofijo. Po njenem preteku je zaprosil za nadaljevanja služenja na tem območju, a od nadškofa še ni prejel odgovora na svojo prošnjo.

Kanalska dolina je tako sedaj že več kot leto dni brez stalnega slovensko govorečega duhovnika, kar se tam doslej ni zgodilo še nikoli v zgodovini. Prav vera in Cerkev sta tisto, kar je na tem področju dolga leta ohranjalo slovenski jezik in kulturo. Lokalna skupnost, ki si želi večjezičnega duhovnika na problematiko opozarja že zadnje leto, a kljub številnim aktivnostim v svojih prizadevanjih še ni uspela.

Domačini si želijo vrnitve priljubljenega slovenskega patra ali drugega večjezičnega duhovnika, ki bi znal tudi slovensko

Trenutno je trbiški župnik Alan Iacoponi, po rodu Bolivijec, pomagata pa mu vikar Gabriel Cimpoesu in diakon Corrado Colutta – prvi prihaja iz Romunije, drugi je Italijan. Trojica upravlja župnije, kjer živi tudi slovensko govoreča manjšina. Mesta za Slovenca med krajevnimi dušnimi pastirji niso našli, če izvzamemo patra Petra Laha, ki v poletnih mesecih skrbi za svetišče na Višarjah. Čeprav si domačini želijo duhovne oskrbe v nemščini, furlanščini in posebej slovenščini, ta v Kanalski dolini trenutno poteka predvsem v italijanščini.

Po dobrem letu, ko je pater Jan Cvetek v Ovčji vasi daroval svojo zadnjo sveto mašo, si verniki v Kanalski dolini, kjer se je nekoč govorilo pretežno slovensko, še vedno želijo njegove vrnitve oz. vsaj drugega večjezičnega duhovnika, ki bi lahko prenašal bogato domačo jezikovno, versko in kulturno dediščino.

Nad Cvetkom niso bili navdušeni le slovensko govoreči, temveč tudi drugi domačini. Pismo, v katerem prosijo, da bi p. Cvetka zopet napotili v Kanalsko dolino, je tedaj podpisalo več kot tisoč Kanalčanov. Že decembra lani so ga izročili tudi videmskemu nadškofu Andreji Brunu Mazzoccatu, ki pa na njihovo prošnjo ni odgovoril. Odhod priljubljenega patra, ki si tudi sam želi vrnitve v dolino, je obžaloval tudi naborješko-oški župan Boris Preschern.

Lokalno cerkveno vodstvo nenaklonjeno manjšinam

»Naše skupnosti so vkoreninjene v vero, naša vera je vkoreninjena v naše jezike. Ob tem se zagotovo slovensko govoreči duhovnik bolje zaveda, kaj pomenijo naše navade,« so za Domovino navedli v Združenju Mario Černet, kjer pravijo, da se bodo, če ne bodo slišani, obrnili na samega papeža Frančiška, ki je že »pokazal občutljivost za vprašanja, ki zadevajo zadnje, manjšine ter zapuščene in neposlušane krščanske skupnosti«.

Kanalčani so za pomoč zaprosili tudi ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu Heleno Jaklitsch, ki je na svojem prvem obisku v tujini obiskala prav Kanalsko dolino. Ta je pred dnevi organizirala tudi posvet, na katerem so se srečali predstavniki zamejskih Slovencev Kanalske doline in Benečije ter predsednik Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu pri Slovenski škofovski konferenci (SŠK) soboški škof Peter Štumpf. Na srečanju so poleg odsotnosti slovenskega duhovnika v Kanalski dolini opozorili tudi na dejstvo, da sta v Nediških dolinah ostala le še dva ostarela slovenska duhovnika. »Vsa dosedanja prizadevanja in prošnje, ki so jih naslavljali na cerkvene in politične naslovnike, niso obrodila sadu, saj trenutno vodstvo krajevne cerkve ni naklonjeno manjšinam,« so še zapisali na spletni strani urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Štumpf: Za dobro Slovencev v Kanalski dolini bom poskušal storiti maksimalno vse, kar je v moji moči

Škof Štumpf je za Domovino dejal, da je vprašanje delovanja slovenskega duhovnika v Kanalski dolini in v osrednji Furlaniji vprašanje tamkajšnjega nadškofa: »Samo on lahko daje dovoljenje ali pa ne, tudi slovenskemu duhovniku, da deluje v njegovi škofiji in zvezi s tem pove razloge za svoje odločitve

S problematiko je seznanil tudi člane SŠK, ki so ga zadolžili, da stopi v stik z videmskim nadškofom in posameznimi slovenskimi duhovniki in njihovimi predpostavljenimi, ki bi bili pripravljeni delovati v videmski nadškofiji. Štumpf je opozoril tudi na problem pomanjkanja duhovnikov tako v Cerkvi na Slovenskem kot tudi v zamejstvu in dejal, da bo v dobro Slovencev v Kanalski dolini poskušal storiti »maksimalno vse«, kar je v njegovi moči. Vse, ki problematiko čutijo za svojo, pa poziva, da ostanejo potrpežljivi in za pomoč prosijo Boga.

Obrnili smo se tudi na p. Marjana Čudna, vodjo frančiškanskega reda v Sloveniji in nadrejenega p. Cvetku, ki je zaprosil za prestop v videmsko nadškofijo. Morebitnemu prestopu p. Jana Cvetka v videmsko nadškofijo v vodstvu Slovenske frančiškanske province ne nasprotujejo, saj bratom pustijo oditi iz reda, če prepoznajo klic po drugačnem poslanstvu in služenju v Cerkvi, je navedel za Domovino. »V preteklosti smo frančiškani radi priskočili na pomoč pri pastorali Slovencev v zamejstvu in izseljenstvu, sedaj pa tega zaradi personalne stiske ne zmoremo več. Če nas bo Bog blagoslovil z novimi poklici, bomo z veseljem služili povsod, kjer se bo pokazala potreba, tudi v zamejstvu,« je še dodal. Z vprašanji smo se obrnili tudi na videmsko nadškofijo, ki ima pri odločanju o duhovni oskrbi s strani slovensko govorečega duhovnika ključno vlogo, a odgovorov z njihove strani še nismo prejeli.

9 KOMENTARJI

  1. Italijanska duhovščina v FJK je politično nacionalistična, kar je veliko pohujšanje za rojake vernike. Prejšnji škof pa je bil iz srednje Italije in ni bil vzgojen šovinistično proti Slovencem, zato je bil objektiven in je krščansko prisluhnil problemom. To je bilo v času papeža J. Pavla II…, ki je sprejel slovenske duhovnike iz Benečije…
    Tudi ta sv. oče daje ćloveštvu upanje.

  2. Pomislite, v Kanalski dolini so brez slovensko govorečega duhovnika!

    V matični domovini Sloveniji je že vsaka druga župnija brez duhovnika, pa nikomur ne pride na misel, da bi spomnil papeža, naj se bolj briga ZA CERKVENE ZADEVE IN MANJ ZA MIGRANTE IN HOMOSEKSUALCE.

    • ja kaka blesava analiza. a zacajta ratzingerja je bilo pa kar na kamione duhovnikov pri nas in v benečiji, kanalaski dolini?! pa zacajta izdajalca wojtyle, a se je kar trlo duhovnikov pri nas? a ko bo prišel namesto tebi osovraženega argentinca nek drug papež, bodo kar trije duhovniki v tvoji fari, pa kuharca, kot 50 let nazaj?! haha, ja valda…

  3. Pa ubogi franciskani, so v personalni stiski,… Kljub vsem najboljšim cerkvam v Sloveniji, vsemu denarju, reklamam, založbam, pastorali mladih in študentov, študentskim mašam,… še vedno nobenega mladega ne navdušijo za to pot… Hmmmm. Zgleda da razni frančiškani v kravatah, polikanih srajcah in zloščenih čevljih niso glih magnet… Patetično. Temu se reče duhovna sterilnost.

    • Mameluk – Strinjam se, duhovni poklici ne padejo iz niča, iz zraka. Poklici se rojevajo v dobrih katoliških družinah. A zdi se, da je v naših družinah preveč zgledovanja po nekem t.i. ”fancy” katoliškem influencerstvu, ki se širi po družbenih omrežjih. Celo nekateri katoliški mediji ne zaostajajo v tem pogledu. V tem zunanjem ‘šopirjenju’ katoliki v bistvu ne zaostajamo za družbo, ki je že itak takšna. Ta vzorec se nato pojavlja celo pri nekaterih duhovnikih, žal. Sploh pa, če govorimo o škofih, bi to morala biti njihova prva prioriteta. Škof Giuseppe Sarto, poznejši papež sv. Pij X. je tako dejal: ”Vzgoja klerikov je najbolj vzvišena naloga, ki jo ima škof. Oni so punčica mojega očesa, semenišče je srce mojega srca.”

  4. Katastrofa, to ni v redu…

    A gre sploh dandanes še kdo se šolat za gospoda? Kaj bo čez 30 let, jeb*nti? Pokop slovenskega krščanstva v mejah Slovenije in izven nje?? kje smo zabluzili kar se tega tiče? ben več pobožen…

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime