Se bodo Venezuelci končno znebili Madura?

V Venezueli vlada nemir, potem ko je volilna komisija pod nadzorom vlade objavila izid volitev, ki je predsedniku Nicolásu Maduru podelil tretji zaporedni mandat. Opozicija pravi, da je rezultat lažen in da je njen kandidat Edmundo González na volitvah zmagal z veliko prednostjo. 

Venezuelski nacionalni volilni svet (CNE) je v ponedeljek uradno razglasil aktualnega predsednika Nicolása Madura za zmagovalca spornih predsedniških volitev v državi, s čimer si je ta uradno zagotovil tretji šestletni mandat z 51 % glasov. 

V sredo je Carter Center s sedežem v ZDA, ki so ga venezuelski uradniki povabili k spremljanju nedeljskih predsedniških volitev, sporočil, da ne more "preveriti ali potrditi rezultatov volitev, ki jih je objavil CNE". Carterjev center je dejal tudi, da to, da CNE ni objavil podrobnih rezultatov po voliščih, "predstavlja resno kršitev volilnih načel". Dodal je, da je CNE "pokazal jasno pristranskost v korist sedanjega predsednika [predsednika Nicolása Madura]" in obtožil CNE "popolnega pomanjkanja preglednosti pri objavi rezultatov". 

Predsednik Maduro je v sredo zaprosil venezuelsko višje sodišče za revizijo predsedniških volitev, potem ko so voditelji opozicije oporekali njegovi trditvi o zmagi. A to je pritegnilo kritike tujih opazovalcev, ki so dejali, da je sodišče preblizu vladi, da bi lahko izdalo neodvisen pregled. 

V četrtek je ameriški državni sekretar Antony Blinken priznal Gonzaleza za zmagovalca, navajajoč "prepričljive dokaze". Venezuelska vlada pa je v petek obtožila ZDA, da stojijo za poskusom državnega udara, saj so nekatere regionalne vlade priznale opozicijskega kandidata za zmagovalca spornih predsedniških volitev v državi. 

Argentinski zunanji minister je v petek priznal Gonzaleza za izvoljenega predsednika, medtem ko je urugvajski zunanji minister dejal, da je očitno, da je Gonzalez dobil večino glasov. 

Mehiški predsednik Andres Manuel Lopez Obrador pa je nasprotno opisal Blinkenovo priznanje Gonzaleza kot "eksces" in dejal, da Blinken "prestopa svoje meje". Lopez Obrador je to izjavil dan po tem, ko so Mehika, Kolumbija in Brazilija, katerih voditelji so bili tradicionalno prijaznejši do Madura, pozvale venezuelsko vlado, naj "hitro napreduje" in objavi podrobne rezultate glasovanja. Panamska in kostariška vlada sta izrazili zaskrbljenost glede volitev. 

Nekatere druge države, vključno z Rusijo, Kitajsko in Kubo, so medtem že čestitale Maduru. 

Grožnje opoziciji 

Predsednik venezuelskega volilnega sveta Elvis Amoroso je v petek dejal, da je bilo zdaj preštetih skoraj 97 % glasov in ponovno potrdil zmago Madura z nekaj manj kot 52 %. Amoroso ni zagotovil podrobnih glasovalnih seštevkov na ravni volilnih skrinjic, ki so jih zahtevale vlade po vsem svetu. Spletna stran volilnega organa medtem že od ponedeljka ne deluje, vlada pa je krivdo pripisala kibernetskemu napadu. 

Opozicija medtem pravi, da njen izračun velike večine glasov kaže, da je Gonzalez prejel več kot dvakratno podporo sedanjega predsednika, kar je v skladu z neodvisno anketo, izvedeno pred tekmovanjem. 

V petek sta Maduro in vodja njegove kampanje, predsednik nacionalne skupščine Jorge Rodriguez, poskušala diskreditirati sezname, ki jih je na spletu objavila opozicija, in trdila, da manjkajo podpisi predstavnika volilnega sveta ter volilnih delavcev in predstavnikov strank.  

Zamaskirani napadalci pa so na isti dan oropali in vandalizirali sedež voditeljice venezuelske opozicije Marie Corine Machado. »Šest moških s kapucami brez identifikacije je obvladalo varnostnike. Grozili so jim in nadaljevali z grafitiranjem, razbijanjem vrat ter odvzemom opreme in dokumentov. Obsojamo napade in negotovost, ki smo ji izpostavljeni iz političnih razlogov, in opozarjamo svet na zaščito naših članov,« so sporočili iz njene stranke Vente Venezuela.

Racija je sledila grožnjam najvišjih uradnikov, vključno z Madurom, da bodo aretirali Machadovo, ki se je medtem skrivala in ji je bilo za 15 let prepovedano kandidirati za politične funkcije.

Spremenjeno razpoloženje med najrevnejšimi 

V soboto se je voditeljica venezuelske opozicije pridružila svojim podpornikom, ki so protestirali na ulicah Caracasa, medtem ko je na tisoče ljudi korakalo po vsej državi. Poleg Caracasa so demonstracije potekale v mestih, kot so Valencia, Maracaibo in San Cristobal. 

Yo confío en este bravo pueblo!
Avanzamos con FIRMEZA, RESILIENCIA y CONFIANZA.
Estamos unidos, sabemos lo que tenemos que hacer y lo estamos haciendo bien.
Ustedes son los héroes de este proceso.

Venezuela será libre. #GanóVzla pic.twitter.com/rL1jp6fJ1B

— María Corina Machado (@MariaCorinaYA) August 3, 2024

Kot poroča Reuters, je bilo po podatkih organizacije za človekove pravice Human Rights Watch v povolilnih protestih doslej ubitih najmanj 20 ljudi. Po navedbah vlade je bilo v zvezi z demonstracijami aretiranih okoli 1200 ljudi. 

“Ljudje so utrujeni. Utrujeni so od laži. Utrujeni so od tega, da ti ljudje mislijo, da so šefi vsega,” je po poročanju Guardiana dejal eden od protestnikov. Opazovalci pravijo, da so takšni občutki ključna razlika trenutnih prizadevanj za odstranitev Madura od prejšnjih poskusov, kot je bil neuspešen poskus Juana Guaidója, da sproži vstajo leta 2019 ali množičnih protestov leta 2017. 

Gospodarski razpad Venezuele pod Madurom v zadnjem desetletju – za katerega predsednik krivi sankcije ZDA, kritiki pa ga pripisujejo predvsem razsajani korupciji in slabemu upravljanju gospodarstva je povzročil, da se je razpoloženje v favelah – revnih predelih ki so nekoč močno podpirali Huga Chaveza - močno spremenilo.