S pritožbo želijo zavarovati najboljša kmetijska zemljišča. Domačini: Kje ste bili, ko so med njivami gradili Baumax, Obi, Merkur?

Vir foto: www.bmwblog.com
POSLUŠAJ ČLANEK
Včerajšnja poznovečerna napoved Društva za zaščito okolja in narave Alpe Adria Green Slovenija (AAG), da se bo (kot edina) okoljevarstvena organizacija pritožila na okoljevarstveno soglasje ARSO za projekt Magna Hoče-Slivnica, danes dviguje mnogo prahu, predvsem pa vprašanj, kaj bo z investicijo Avstrijcev.

Minister za gospodarski razvoj Zdravko Počivalšek je s Slovaške sporočil, da še vedno verjame v sklenitev kompromisa ter dejal, da stavi na "konstruktiven in korekten dialog." 

A bo težko. 43 nevladnih organizacij je v javnem pozivu državno in lokalno oblast obtožilo kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva in nestrpnosti ter izvajanja pritiskov zoper okoljske nevladne organizacije.

Družabna omrežja pa so polna ogorčenih zapisov okoličanov na račun okoljevarstvenikov, češ da blokirajo razvoj mariborske regije. "TAM je zgolj kilometer stran letno lakiral 10.000 vozil, pa ni bilo nobene ekološke katastrofe, je zapisal eden izmed njih."

"Medtem ko so lomili Gorazda Marinčka, se jim je zgodila Alpe Adria Green. Totalna panika," je na Twitterju situacijo opisal novinarski aktivist proti Magni Bojan Požar. Marinčkov Slovenski e-forum je bil namreč do včeraj najresnejši in zdelo se je, da edini preostali kandidat za vložitev pritožbe. Z njim se je ministrstvo očitno uspelo dogovoriti, a zgodila se je AAG.

"Najpomembnejši argument za naše nasprotovanje postavitvi Magne na tej lokaciji je načrtovana pozidava najboljših kmetijskih zemljišč, povrh še na vodovarstvenem območju," so v izjavi za javnost obrazložili svojo odločitev obrazložili v AAG.

Za pritožbo na okoljevarstveno soglasje je glasovalo šest članov upravnega odpora te organizacije proti štirim, predsednik pa se je vzdržal. A TV Slovenija je v dnevniku poročala, da naj bi eden izmed tistih, ki so glasovali za pritožbo, brez vedenja ostalih Magni ponujal svoje "sodelovanje" na področju požarne varnosti, kar ima lahko posledice na odločitev.

Kdaj bi naj vložili pritožbo, sicer ni znano, saj organizacija zelo dolgo odlašala s prevzemom pošte in se zato njen pritožbeni rok izteče šele 15. septembra.

V bran AAG 43 nevladnih organizacij z različnih področij


"Ta odkriti in brezsramni pogrom nad okoljskimi nevladnimi organizacijami je nevaren precedens za prihodnost delovanja celotnega nevladnega sektorja v Sloveniji, ki lahko vodi v nevarne trende, kakršnim smo že priča v nekaterih članicah EU. Ne verjamemo, da je to smer družbenega razvoja, kot ga želimo ubrati v Sloveniji," pa je v javnem pozivu zapisalo 43 slovenskih nevladnih organizacij.

V delovanju državnih in lokalnih oblasti vidijo "javno spodbujanje sovraštva in nestrpnosti ter izvajanje pritiskov,"  kar je po njihovo "tudi kaznivo dejanje".

Glasovi v Ljubljano s Štajerske: raje se lotite resničnih ekoloških problemov


Štajerci na spletnih omrežjih okoljevarstvenikom marljivo izražajo svoje nasprotovanje njihovi blokadi projekta Magna.

"Kako vas ni sram s tem kar počnete v zvezi z Magno," svoje pisanje na Facebook strani Slovenskega e-foruma začenja Andrej Bratuša, ki je živel slaba 2 km zračne črte od načrtovanega objekta.

"Poglejte si zemljevid pa naj mi nekdo pove, kako so lahko to prvovrstna kmetijska zemljišča, omejena pa so z AC, po kateri se vali verjetno že milijone vozil, na drugi strani letališče, železnica, da ne omenjam gramoznih jam,"  je opisal situacijo glede lokacije.

Glede vodovarstvenega območja okoljevarstvenike sprašuje ali so se kdaj vprašali, koliko herbicidov, pesticidov in podobnega so kmetje spustili v to zemljo, sedaj pa so bili nagrajeni z "desetkratno ceno zemljišč za odkup". Po njegovem je voda z Dravskega polja že sedaj prekomerno onesnažena s pesticidi. 

"Malo se sprehodite po slovenji pa poglejte koliko boljše zemlje je neobdelane v Sloveniji se kdo vpraša Zakaj?" dodaja.

V nadaljevanju okoljevarstvenike sprašuje, kje so bili, ko so se v neposredni bližini gradili trgovski centri, od Baumaxa, Obija Leclerca,  Harvy normana, Merkurja, ki so "zrasli med njivami."


Omenja tudi TAM, ki je z lakirnico in ostalo proizvodnjo stal dober kilometer stran in v najboljših letih proizvedel 10.000 vozil na leto. "Pa ni bilo nobene ekološke katastrofe," pravi in jih vpraša, če smo po njihovo v samostojni državi bolj ogroženi kot v Jugoslaviji pred 26 leti, ko je bilo samo v industrijski coni Tezno kar nekaj podjetij z več kot 4000 zaposlenimi."

Zato okoljevarstvenikom v Ljubljani svetuje, naj se raje lotijo resničnih ekoloških problemov, ki jih je "v naši državi več kot dovolj".


"Sam delam v avtomobilski industriji (ne za Magno) in poznam kako ena moderna lakirnica deluje," pa svoj zapis začenja David Tomažič. Trdi, da si globalna podjetja kot je Magna zaradi ohranjanja imidža ne morejo privoščiti, da bi delala v neskladju s standardi in ekološkimi zakoni.

Piše, da ima Magna v Lebringu, cca 20 km od slovenske meje eno novo lakirnico samo za okvirje Mercedes G-razreda, pa se ob gradnji nihče ni pritožil.

"Avstrijci tik ob slovenski meji lahko lakirajo, Madžari bi tudi lahko, v Sloveniji pa je to problem," se čudi.

V nadaljevanju okoljevarstvenike sprašuje ali so kdaj bili v kakšni moderni lakirnici avtomobilske industrije, ter hkrati ugotavlja, da verjetno ne.

"Tudi avtomobilska industrija je že v 21 stoletju," jim sporoča.

Na koncu se še vpraša, kakšno prihodnost bo imel naši otroci v tej državi. "Vsi naj študirajo, kako pridejo v javni sektor, da bodo lahko prelagali papirje, ker v zasebnem sektorju ne bo velikega podjetja, ki bi dalo delavcem redno in dobro plačo ter socialno varnost," zaključuje svoj zapis.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike