Rusija okrog Ukrajine kopiči močno vojsko, NATO grozi: ponovna ruska agresija na Ukrajino bo imela “visoko ceno”

Srečanje zunanjih ministrov Nata, ki je do včeraj potekalo v Rigi, je minilo v znamenju razmer na meji med Ukrajino in Rusijo, ista tema zaznamuje tudi današnje srečanje Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), ki se ga udeležuje tudi slovenski zunanji minister Anže Logar. Ob robu zasedanja se bosta srečala ameriški državni sekretar Antony Blinken in ruski zunanji minister Sergej Lavrov.

Ukrajina se boji vnovične invazije Rusije, ki  ob skupni meji in tudi že v Ukrajini kopiči veliko vojsko 115 tisoč vojakov, 1200 tankov ter več sto letal in helikopterjev. 

Nato ob tem Ukrajini ponuja pomoč in zaščito njene suverenosti ter napoveduje močne gospodarske in politične sankcije proti Rusiji, kakršne doslej še niso bile uporabljene, če bi do napada res prišlo.

Globoko smo zaskrbljeni zaradi dokazov, da Rusija načrtuje znatne agresivne premike proti Ukrajini, ki vključujejo tako prizadevanja za destabilizacijo države od znotraj kot velike vojaške operacije,” je po zasedanju zunanjih ministrov Nata v Rigi dejal ameriški državni sekretar Anthony Blinken. Poudaril je, da če Rusija napade Ukrajino, bo Nato ukrepal, Ukrajina pa bo s pomočjo Nata imela sredstva za obrambo, čeprav ni članica Nata in zanjo ne velja 5. člen, ki v primeru napada članicam zavezništva obljublja pomoč drugih zaveznic. Rusija formalno članstvo ali pa kakšno drugo obliko vojaškega sodelovanja vidi kot prestop “rdeče črte” zavezništva.

Ideja, da je Natova podpora suverenemu narodu provokacija, je napačna. Gre za spoštovanje suverenosti in volje ukrajinskega ljudstva,” pa je prepričan generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg.  Dodal je, da je Ukrajina neodvisna država, njene meje morajo biti varne, sosedje pa tega ne smejo kršiti. “Nočemo se vrniti v svet, v katerem so bile države omejene s sferami vpliva velesil,” je poudaril.

Stoltenberg je Rusijo opozoril, da bo vsaka prihodnja ruska agresija na Ukrajino imela “visoko ceno” in resne politične in gospodarske posledice za Moskvo v obliki raznovrstnih sankcij. 30 zaveznic v Natu namreč skupaj predstavlja več kot 50 % svetovnega gospodarstva. Nato je sicer v zadnjem času že trikrat povečal število svojih sil in svojo prisotnost v Črnem in Baltskem morju, da bi preprečil prisotnost Rusije.

V Poljski, Litvi, Latviji in Estoniji so nameščene bataljonske skupine članic zveze NATO. V latvijskemu kontingentu 1500 vojakov sodeluje tudi slovenski kontingent s 50 vojaki.

Rusija vsakršno posredovanje zveze Nato na vzhodu vidi kot grožnjo

Povsem drugače pa dogajanje vidi Rusija. Ta je od zveze NATO zahtevala jamstvo, da se ne bo razširil na vzhod Evrope. Ruski predsednik Vladimir Putin je dejal, da bi vojaki Nata, napoteni okoli Ukrajine, predstavljali »rdečo črto« za Moskvo. Vsakršno širitev Nata na vzhod Putin vidi kot grožnjo za Rusijo in njeno varnost. Nameščanje ruskih vojaških sil ob mejo z Ukrajino in v njej Putin vidi kot ukrepe za zavarovanje meja države, hkrati pa trdi, da Rusija ne predstavlja grožnje Zahodu.

Ogromna vojska na rusko-ukrajinskih mejah
Novinarski viri iz Kieva poročajo o 115 tisoč ruskih vojakih, 40 bataljonskih taktičnih skupinah, 1200 tankih, 2900 oklepnih vozilih, 1600 artilerijskih sistemih, 28 raketnih sistemih, 330 letalih 240 helikopterjih 6 bojnih ladjah in 6 podmornicah, nameščenih okrog Ukrajine.

Kot poroča ruski državni medij RT, bi bila morebitna nova vojna katastrofa. V »najboljšem« primeru bi, kot poroča ruski državni medij, Ukrajini pustila uničenje ter globalne politične in gospodarske posledice, v najslabšem primeru pa bi se spopadi razširili izven Ukrajine in bi lahko vključevali uporabo jedrskega orožja.

Razloge za napade Nata kot poskus obrambe vzhodnih držav RT vidi v poskusu ponovnega izumljenja razlogov za obstoj severnoatlantskega zavezništva in njegovega širjenja oz. iskanju »novih misij in novih članov«.

Tudi EU močno v obrambo Ukrajine

Visoki diplomat EU Josep Borrell, ki se je pridružil skupnemu zasedanju v Rigi, je novinarjem dejal, da sta “za EU ozemeljska celovitost in suverenost Ukrajine nad vsem“.

Odločno in odločno bomo stali z Ukrajino pred vsakim poskusom spodkopavanja njene ozemeljske celovitosti in suverenosti,” je še dejal.

Ukrajina (še) ne more v Nato

Na zasedanju zveze NATO v Rigi sta sicer sodelovala tudi zunanja ministra Ukrajine in Gruzije, ki si prizadevata za članstvo teh držav v zavezništvu. Generani sekretar Nata Stoltenberg je po srečanju dejal, da Nato podpira suverenost teh držav ter da sta pomembni partnerici Nata, ki Ukrajini zagotavlja usposabljanje in druge oblike vojaške podpore. Kljub temu pa se zavezništvu še ne moreta priključiti.

Ukrajina zaenkrat ne izpolnjuje kriterijev ta članstvo v NATO, vključno z reformo institucij in bojem proti korupciji. O članstvu bodo sicer odločale članice zveze NATO, ne Rusija, je poudaril Stoltenberg ter dodal, da Rusija nima pravice vzpostaviti sfere vpliva in nadzorovati svojih sosedov.

Vstop Ukrajine v Nato sicer blokira Madžarska, ki je z Ukrajino v sporu zaradi 150.000 etničnih Madžarov, ki živijo v Zakarpatju v zahodni Ukrajini in nimajo pravice do uporabe svojega maternega jezika, zlasti v izobraževanju.

Obujanje konflikta iz leta 2014 in zamrtje iskanja politične rešitve

Putin že leta vztraja, da so njegovemu predhodniku Mihailu Gorbačovu zahodni voditelji zagotovili, da se Nato ne bo širil v prostor, ki je ostal po razpadu Sovjetske zveze. Domnevno nepoštenost je Putin leta 2014 navedel kot strateško grožnjo, ko je napovedal, da bo država ponovno priključila polotok Krim. »Ko se infrastruktura vojaškega bloka premika proti našim mejam, nam to povzroča nekaj skrbi in vprašanj. Sprejeti moramo nekaj korakov v odgovor,« je dejal takrat.

Spopade po priključitvi Krima je nato pomagal končati mirovni sporazum, podpisan leta 2015, pri katerem sta posredovali Francija in Nemčija. A prizadevanja za politično rešitev so kasneje propadla in spopadi med Ukrajino in Rusijo so se nadaljevali.

8 komentarjev

    • Muy Tranquilo – Po mojem je dobro, da komentarji ostanejo glede foruma sem pa velik skeptik. Za forum se namreč potrebuje še bolj aktivne moderatorje kot samo za komentarje, zelo hitro ga troli lahko uničijo. V bistvu je v Sloveniji zelo malo dobrih forumov, tisti od Finance.si je en izmed redkih kvalitetnih, ki je imel tudi številne visokoprofilne forumaše.
      V preteklosti sem bil še na nekaterih forumih, tudi takšnih bolj katoliških (recimo Mladi.net, če se jih kdo še spominja?) in sploh tam so se hitro razplamtele kulturnobojniške teme in v nekaj letih so lahko forum uničili, sploh ko so se moderatorji umaknili.

      Že s komentarji je veliko dela, kako ohranjati eno zanimivo, argumentirano debato. eksemplarični primer kako se to ne dela je MMC Rtvslo, ki je postal popolnoma (skrajno) levo usmerjen in so ga levi moderatorji očistili vseh alternativnih pogledov (vem ker sem kar nekaj let komentiral pod drugim vzdevkom in so me ‘banali’ oz. stalno dajali na hladno), tudi Nova24 ima težave s komentarji pod članki in se zdi, kot da so jim troli že zgodaj uničili komentarje.

      Primer slabo moderirane platforme je navsezadnje tudi Twitter. Twitter omogoča veliko dobrega, zanimivo izmenjavo mnenj, ampak tudi zelo razgreto, napadalno, agresivno debato, ker do nedavnega ni imel nobenih omejitev. Zato lahko hitro postane platforma le za tiste z dobrim želodcem.

  1. Obama je sprožil oranžno revolucijo v Kijevu, ki je odnesla legalno izvoljenega predsednika, kar je sprožilo jezo Kremlja, upor ruskega prebivalstva v Ukrajini in aneksijo Krima. Večinsko prebivalstvo na vzhodu Ukrajine je rusko in praktično ne priznava več suverenosti Kijeva.

    Kar seješ, to žanješ. Zahod se je igral z Rusijo in ob tem pozabil, da je to še vedno vojaška velesila, s katero ni dobro iskati konflikte.

    • Veliko strokovnjakov pravi, da ruska politika precenjuje navdušenje vzhodnega dela Ukrajine nad Rusijo. Vprašanje, če to drži, velik del prebivalstva tam govori rusko da, ampak se smatra za Ukrajince. Nekako tako, kot so Slovenci v Prekmurju sebe imeli za Slovence čeprav so imeli prekmurski književni jezik. in zadeva ne bi šla gladko skozi, tudi na Krimu zadeva ni pomirjena saj tam živijo Tatari pa tudi Ukrajinci.

      Ja pa meni osebno zanimivo to “pan-slovansko” “navdušenje” nad Rusi s strani Slovencev. Že zgodovinsko to ne gre skupaj, ker smo mi katoliki, vezani na Avstrijo, srednjeevropski prostor, še gensko smo baje najbližje Slovakom in Čehom, Rusi pa pravoslavci s popolnoma drugačno kulturo, mentaliteto. Ampak ko govorimo o “pan-slavizmu” so pa katoliški Poljaki in Hrvati slabi, medtem ko pravoslavni Rusi so pa ‘in’. To je po mojem popolnoma napačno opažanje širše situacije, tako kot so slovenski liberalci v času Avstrije napačno potegnili z nemškimi liberalci.

      Še bolj banalno je to – mislim, da je to nekoč omenil dr. Maver – da po drugi strani Slovenci, ki smo vedno kot krivico občutili nemške izpade glede Vindišarstva ter takratne italijanske ideje o tem, da so Rezijani nekakšni ostanki Rusov in ne Slovenci, pa v Prekmurju ideje ta so Slovenci nekakšni Madžarski Vendi, in glede na to koliko smo se borili, da smo se narodno vzpostavili, gledamo tako omalovažujoče na Ukrajince, ki so podobne pritiske doživljali že pod ruskim carjem. Rusi so Ukrajince pač obsodili na izginotje, asimilacijo, rekli so da Ukrajincev ni. Kot tudi Belorusov ne, ki imajo še težjo zgodbo. Taras Ševčenko, utemeljitelj ukrajinske književnosti in narodnega preporoda v 19. stoletju je bil celo izgnan.

      • Zanimiv spis.
        Pan-slovanske afinitete pri Slovencih segajo daleč nazaj v zgodovino, ko so naši predniki občudovali rusko moč in velikost, podobno kot danes Srbi (čeprav so genske analize pokazale malo “slovanskega bratstva”), in se niso zavedali, da je ruska aristokracija naslon vsem fevdalnim monarhijam po Evropi, kamor pa mala – izrazito kmečka skupnost ni sodila…

        Nov zagon je panslavizem dobil z nastankom komunistične internacionale, ki ji je bil vedno trn v peti slovanski tradicionalizem, ki so ga v Rusiji hitro spravili v red, niso ga pa uspeli regulirati v nekaterih katoliških predelih slovanskega sveta, zlasti v velikih slovanskih državah, kot je Poljska in zahodna Ukrajina, od tod prihaja tudi slovenska čudežna averzija do Ukrajine in Poljske, ker tudi marksistična miselnost ni avtohtona – slovenska! Prinesli so jo v SZ izvežbani politični aktivisti, ki so bili tajno infiltrirani v vse pore takratne slovenske družbe.

        Danes je panslavizem (z zavračanjem katoliškega slovanstva) še živ, saj imamo že dolgo priliv pravoslavnega prebivalstva ne le v nekdanji proizvodnji, ampak danes zapolnjujejo tudi javne službe, tako v medijih, šolstvu, kulturi, sodstvu, pa tudi močne kulturno gospadarske povezave so preživele…še toliko otežujoče je, da gre pri nas za Ortodoksne ateiste, ki so mnogo prilagodljivejši, pa tudi večji oponenti vsega lokalnega, predvsem pa krščansko-katoliškega.

  2. Članek je primer propagande zapada. Očitno novinarka premalo pozna zgodovino. Lahko bi vedela so voditelji zapade večkrat obljubili Gorbačov ob razpustitvi varšavskega pakta, da se Nato ne bo širil proti ruskim mejam. Skladno s svojo politiko uravnoteženja moči so Angleži stalno skrbeli, da nobena država v Evropi ni postala premočna. Poljaki jim stalno nasedajo v svoji traumni proti Rusom, tako kot naša “desnica” v svojem protikomunizmu oz. protirusizmu. Anglosaksanci niso bili nikoli prijatelji Evrope, kar nam bi moralo biti jasno, saj so slovensko narodno ozemlje po 1.svetovni vojni razdeli med sosedne države.

    Bolje, da o tej tematiki piše rasputin.

    • V vseh evropskih ustavah je komunizem protizakonita oblika političnega boja, zato vaše omenjanje “protikomunizma desnice” zgolj preusmerjanje pozornosti od dejstva, da je ANGLOSAKSONSKA civilizacija reševala že pred nastankom Nata (recimo begunske konje Lipicance na Češkem, pa tudi Trst) reševali pred nevarnostjo zakarpatskega dojemanja družbene realnosti.

      Sile osi so si razdelile Slovenijo in ne “anglosaksonci” kot zatrjujete. Vzpostavili so pa red, ki je, navkljub svoji totalitarnosti, civilizacijsko daleč prekašal sovjetski tip družbe in politiko gulagov, od katere so se nacisti
      edino kaj naučili od komunistov.

Komentiraj