Rusija okrog Ukrajine kopiči močno vojsko, NATO grozi: ponovna ruska agresija na Ukrajino bo imela "visoko ceno"

Fotomontaža: domovina.je
POSLUŠAJ ČLANEK
Srečanje zunanjih ministrov Nata, ki je do včeraj potekalo v Rigi, je minilo v znamenju razmer na meji med Ukrajino in Rusijo, ista tema zaznamuje tudi današnje srečanje Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), ki se ga udeležuje tudi slovenski zunanji minister Anže Logar. Ob robu zasedanja se bosta srečala ameriški državni sekretar Antony Blinken in ruski zunanji minister Sergej Lavrov.

Ukrajina se boji vnovične invazije Rusije, ki  ob skupni meji in tudi že v Ukrajini kopiči veliko vojsko 115 tisoč vojakov, 1200 tankov ter več sto letal in helikopterjev. 

Nato ob tem Ukrajini ponuja pomoč in zaščito njene suverenosti ter napoveduje močne gospodarske in politične sankcije proti Rusiji, kakršne doslej še niso bile uporabljene, če bi do napada res prišlo.

"Globoko smo zaskrbljeni zaradi dokazov, da Rusija načrtuje znatne agresivne premike proti Ukrajini, ki vključujejo tako prizadevanja za destabilizacijo države od znotraj kot velike vojaške operacije," je po zasedanju zunanjih ministrov Nata v Rigi dejal ameriški državni sekretar Anthony Blinken. Poudaril je, da če Rusija napade Ukrajino, bo Nato ukrepal, Ukrajina pa bo s pomočjo Nata imela sredstva za obrambo, čeprav ni članica Nata in zanjo ne velja 5. člen, ki v primeru napada članicam zavezništva obljublja pomoč drugih zaveznic. Rusija formalno članstvo ali pa kakšno drugo obliko vojaškega sodelovanja vidi kot prestop "rdeče črte" zavezništva.

Ideja, da je Natova podpora suverenemu narodu provokacija, je napačna. Gre za spoštovanje suverenosti in volje ukrajinskega ljudstva," pa je prepričan generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg.  Dodal je, da je Ukrajina neodvisna država, njene meje morajo biti varne, sosedje pa tega ne smejo kršiti. "Nočemo se vrniti v svet, v katerem so bile države omejene s sferami vpliva velesil," je poudaril.

Stoltenberg je Rusijo opozoril, da bo vsaka prihodnja ruska agresija na Ukrajino imela "visoko ceno" in resne politične in gospodarske posledice za Moskvo v obliki raznovrstnih sankcij. 30 zaveznic v Natu namreč skupaj predstavlja več kot 50 % svetovnega gospodarstva. Nato je sicer v zadnjem času že trikrat povečal število svojih sil in svojo prisotnost v Črnem in Baltskem morju, da bi preprečil prisotnost Rusije.

https://twitter.com/JJansaSDS/status/1466324908414324740

V Poljski, Litvi, Latviji in Estoniji so nameščene bataljonske skupine članic zveze NATO. V latvijskemu kontingentu 1500 vojakov sodeluje tudi slovenski kontingent s 50 vojaki.

https://twitter.com/SloveniaNATO/status/1465650809287368707


Rusija vsakršno posredovanje zveze Nato na vzhodu vidi kot grožnjo


Povsem drugače pa dogajanje vidi Rusija. Ta je od zveze NATO zahtevala jamstvo, da se ne bo razširil na vzhod Evrope. Ruski predsednik Vladimir Putin je dejal, da bi vojaki Nata, napoteni okoli Ukrajine, predstavljali »rdečo črto« za Moskvo. Vsakršno širitev Nata na vzhod Putin vidi kot grožnjo za Rusijo in njeno varnost. Nameščanje ruskih vojaških sil ob mejo z Ukrajino in v njej Putin vidi kot ukrepe za zavarovanje meja države, hkrati pa trdi, da Rusija ne predstavlja grožnje Zahodu.

Ogromna vojska na rusko-ukrajinskih mejah
Novinarski viri iz Kieva poročajo o 115 tisoč ruskih vojakih, 40 bataljonskih taktičnih skupinah, 1200 tankih, 2900 oklepnih vozilih, 1600 artilerijskih sistemih, 28 raketnih sistemih, 330 letalih 240 helikopterjih 6 bojnih ladjah in 6 podmornicah, nameščenih okrog Ukrajine.



https://twitter.com/bostjanperne/status/1466441072154972163

Kot poroča ruski državni medij RT, bi bila morebitna nova vojna katastrofa. V »najboljšem« primeru bi, kot poroča ruski državni medij, Ukrajini pustila uničenje ter globalne politične in gospodarske posledice, v najslabšem primeru pa bi se spopadi razširili izven Ukrajine in bi lahko vključevali uporabo jedrskega orožja.

Razloge za napade Nata kot poskus obrambe vzhodnih držav RT vidi v poskusu ponovnega izumljenja razlogov za obstoj severnoatlantskega zavezništva in njegovega širjenja oz. iskanju »novih misij in novih članov«.

Tudi EU močno v obrambo Ukrajine


Visoki diplomat EU Josep Borrell, ki se je pridružil skupnemu zasedanju v Rigi, je novinarjem dejal, da sta "za EU ozemeljska celovitost in suverenost Ukrajine nad vsem".

"Odločno in odločno bomo stali z Ukrajino pred vsakim poskusom spodkopavanja njene ozemeljske celovitosti in suverenosti," je še dejal.

Ukrajina (še) ne more v Nato


Na zasedanju zveze NATO v Rigi sta sicer sodelovala tudi zunanja ministra Ukrajine in Gruzije, ki si prizadevata za članstvo teh držav v zavezništvu. Generani sekretar Nata Stoltenberg je po srečanju dejal, da Nato podpira suverenost teh držav ter da sta pomembni partnerici Nata, ki Ukrajini zagotavlja usposabljanje in druge oblike vojaške podpore. Kljub temu pa se zavezništvu še ne moreta priključiti.

Ukrajina zaenkrat ne izpolnjuje kriterijev ta članstvo v NATO, vključno z reformo institucij in bojem proti korupciji. O članstvu bodo sicer odločale članice zveze NATO, ne Rusija, je poudaril Stoltenberg ter dodal, da Rusija nima pravice vzpostaviti sfere vpliva in nadzorovati svojih sosedov.

Vstop Ukrajine v Nato sicer blokira Madžarska, ki je z Ukrajino v sporu zaradi 150.000 etničnih Madžarov, ki živijo v Zakarpatju v zahodni Ukrajini in nimajo pravice do uporabe svojega maternega jezika, zlasti v izobraževanju.

Obujanje konflikta iz leta 2014 in zamrtje iskanja politične rešitve


Putin že leta vztraja, da so njegovemu predhodniku Mihailu Gorbačovu zahodni voditelji zagotovili, da se Nato ne bo širil v prostor, ki je ostal po razpadu Sovjetske zveze. Domnevno nepoštenost je Putin leta 2014 navedel kot strateško grožnjo, ko je napovedal, da bo država ponovno priključila polotok Krim. »Ko se infrastruktura vojaškega bloka premika proti našim mejam, nam to povzroča nekaj skrbi in vprašanj. Sprejeti moramo nekaj korakov v odgovor,« je dejal takrat.

Spopade po priključitvi Krima je nato pomagal končati mirovni sporazum, podpisan leta 2015, pri katerem sta posredovali Francija in Nemčija. A prizadevanja za politično rešitev so kasneje propadla in spopadi med Ukrajino in Rusijo so se nadaljevali.

https://twitter.com/bostjanperne/status/1466443205013032970
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike