Rusi ob bok Asadu v boju proti Islamski državi
V zadnjem tednu je Putin prvič konkretneje pritrdil trditvi, da je Kremelj vpleten v sirijsko državljansko vojni, vendar je v petek dejal, da je še prezgodaj govoriti o kakšnem obsežnejšem vojaškem posegu. Pomoč je po Putinovih besedah za zdaj omejena na rusko vojaško orožje, opremo in izvedence.
Toda fotografije in filmski posnetki prikazujejo ruske vojake v boju v Siriji, ki med seboj komunicirajo v ruščini, vidni so tudi oklepniki ruske vojske. Le-ti so bojujejo skupaj z vojsko Bašar al Asada proti predstavnikom Islamske države.
ZDA proti sodelovanju z Asadom
Zahod, predvsem ZDA so močno proti podpori Asadove vojske, saj menijo, da bi konec državljanske vojne v Siriji zahtevala odstavitev al Asada. Rusija pa trdi, da bi Asadova odstranitev povzročila propad Sirije kot države. Boj proti predstavnikom Islamske države Rusija utemeljuje tudi s težavami, s katerimi se sedaj predvsem EU sooča zaradi sirijskih beguncev, medtem ko ZDA pripiše veliki val beguncev ravno Asadovemu režimu.
Intervencija, ki jo je Putin označil zgolj kot doprinos orožja, opreme ter strateških izvedencev, ne pa ruskih vojakov pa je danes svetu razkrila, da Rusija v Siriji gradi novo vojaško letalsko bazo, stolp za nadzor zračnega prometa, ter tabor za več kot 1000 ruskih vojaških svetovalcev in drugega osebja.
Strokovnjaki: ni razlogov, da bi Rusija v Sirijo poslala vojsko
Medtem ko je prodaja orožja in opreme med državami splošna mednarodna praksa, pa bi pošiljanje vojske na teren konflikt dvignilo na povsem drugo raven. Slednjega pa si ruska vladajoča ekipa ne želi, ker se zaveda možnosti, da se državo potegne v drag in dolgo trajajoč konflikt, pravijo poznavalci za The Moscow Times.
Po sovjetski vojaški intervenciji v Afganistanu ima rusko javno mnenje zadržke do pošiljanja čet v boj za tuje ideale, pojasnjuje strokovnjak za mednarodne odnose Nikolaj Kožanov.
Medtem ko je prodaja orožja in opreme med državami splošna mednarodna praksa, pa bi pošiljanje vojske na teren konflikt dvignilo na povsem drugo raven. Slednjega pa si ruska vladajoča ekipa ne želi, ker se zaveda možnosti, da se državo potegne v drag in dolgo trajajoč konflikt, pravijo poznavalci za The Moscow Times.
Po sovjetski vojaški intervenciji v Afganistanu ima rusko javno mnenje zadržke do pošiljanja čet v boj za tuje ideale, pojasnjuje strokovnjak za mednarodne odnose Nikolaj Kožanov.
Zadnje objave
Ali lahko Slovenija še najde skupni jezik?
25. 5. 2026 ob 6:00
Fran Milčinski: Butalci so večni kot ljubljanski župan
24. 5. 2026 ob 19:00
Ali ministrica Prevolnik Rupel pred odhodom namerno znižuje kakovost v zdravstvu?
24. 5. 2026 ob 15:27
Dr. Jože Možina: Čakam, da bo prišel nov dan za gospoda Mukija
24. 5. 2026 ob 14:25
Maks Kumer: Najlepša glasba je spomladi v gozdu
24. 5. 2026 ob 12:00
Ptuj, naše najstarejše mesto
24. 5. 2026 ob 9:00
[Duhovna misel] Karizmatičnost
24. 5. 2026 ob 6:00
Film o notranji svobodi
23. 5. 2026 ob 19:00
Ekskluzivno za naročnike
Ali lahko Slovenija še najde skupni jezik?
25. 5. 2026 ob 6:00
Fran Milčinski: Butalci so večni kot ljubljanski župan
24. 5. 2026 ob 19:00
Maks Kumer: Najlepša glasba je spomladi v gozdu
24. 5. 2026 ob 12:00
Prihajajoči dogodki
MAJ
26
MAJ
26
Matica pod zvezdami
18:00 - 19:00
MAJ
27
Vabilo na predavanje iz cikla Pozabljena zgodovina
11:00 - 12:00
MAJ
29
Andrej Perko: Premene 29. maj – 30. junij 2026
19:00 - 20:00
MAJ
29
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 252: Župan in institucije uničujejo kulturno dediščino
20. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 251: Ujetniki Darsa
13. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 250: Naša odgovornost je ohranjati živ spomin
6. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 249: Dovolili smo, da nam državo vodijo politični aktivisti
29. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 248: S kanalizacijo in nasiljem proti zdravju v Ljubljani
22. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.