Romunski Golob ali zgodba o "ukradeni identiteti" pretendenta za vodenje naslednje vlade

Uredništvo
Gledalci tradicionalnih osrednjih medijev POP TV in TV Slovenija ter bralci tiskanih dnevnikov za zgodbo o romunskem Golobu najbrž sploh še niso slišali. A gre za sila neugoden zaplet za glavnega tekmeca Janeza Janše za volilno zmago. V banki Raiffeisen v Romuniji se je pojavil račun na Golobovo ime, ki ga je zanikal ter tudi ni prijavil Finančni upravi. 

Zapletanje ob tej zgodbi nakazuje, da je Robert Golob vsaj javno zavajal ali lagal, če ne kaj več od tega. Sam sicer trdi, da je tudi ta afera iz trte izvita, saj da računa v tujini ni nikoli imel, temveč mu je nekdo "v nekem zakotnem mestu v Romuniji" ukradel indentiteto.

A to zakotno mesto je sama prestolnica Romunije Bukarešta, račun na podružnici ugledne Raiffeisen banke, ki je v neposredni bližini takratnega sedeža hčerinske firme GEN-I za romunski trg, pa naj bi odprl nekdo, ki se je za Roberta Goloba izdajal. 

Iz te banke so Siolu sicer sporočili, da so dobili pritožbo, ki pa je trenutno še v preiskavi in je zato ne komentirajo. Da pa se "odpiranje računov izvaja v prisotnosti osebe in z ustrezno identifikacijo v skladu z regulatornimi zahtevami".

Kakšna je zgodba Roberta Goloba?


Robert Golob je že takoj ob vstopu v politiko govoril, da ni imel nobenega računa v tujini. Nato naj bi, kot je zgodbo v odzivu na kolumno urednika Siola Petra Jančiča predstavil sam, decembra 2021 zaprosil Furs za izpis o plačanih davkih in potrdilo, da nima računa v tujini, s Fursa pa je prejel obvestilo, da v Romuniji obstaja račun na ime Robert Golob pri Reiffeisen bank. Gre za račun, ki je bil odprt že leta 2017, a naj bi na njem nikoli ne bilo niti evra transakcije.

Ko se je Golob obrnil na banko, naj mu tam ne bi želeli posredovati informacij po telefonu, zato je notarsko pooblastilo predal odvetnikom, ki so se v banki napovedali na obisk. Še pred obiskom je banka sporočila, da račun zapira, ker ni bil aktiven. Iz obvestila banke o zaprtju računa je tudi razvidno, da je bil uporabljen napačen Golobov naslov. Odvetniki so v banki večkrat intervenirali za dokumentacijo v zvezi z odprtjem računa, vendar je banka ni posredovala, so še zapisali v Golobovi stranki.

»Nimam nobenega računa, ne v Švici ne nikjer drugje v tujini, ne jaz in nihče iz moje družine. Nimamo in nikoli nismo imeli. Imam tudi potrdilo Finančne uprave republike Slovenije (Furs), da je tako. Je pa res, da sem, ko sem šel po potrdilo o tem, ugotovil, da je nekdo zlorabil mojo identiteto in v nekem zakotnem mestu v Romuniji odprl bančni račun na moje ime, to je storil leta 2018. Isti trenutek, ko so moji odvetniki potrkali na vrata te banke, je ta račun banka že sama zaprla. Očitno je pri tej zgodbi sodelovala. Nikoli torej nisem imel nobenega računa v tujini. Pika!« je zatrdil prvak Gibanja Svoboda.

Kaj je v zgodbi čudnega?


Kljub vsem pojasnilom je v tej zgodbi moč najti kar nekaj stvari, ki Goloba kažejo v čudni luči. Časnik Delo je objavil tudi najnovejši izpisek bančnega računa, ki po mnenju Goloba in njegove ekipe dokazuje, da na računu ni bilo sredstev in da je bil, tako kot pravijo, narejen samo zato, da bi mu nekdo ukradel identiteto.



Če posebej pogledamo dokument, ugotovimo, da ta dokazuje le, da na omenjenem računu od 3. do 7. januarja letos ni bilo sredstev. Hkrati pa dodaja drugo dilemo, kako je Golob, če mu banka ni hotela dati nobenih informacij o računu, sploh lahko dobil omenjeni izpisek. Banke namreč izpiskov ne smejo dajati nepooblaščenim.

Zanimivo je tudi, da omenjene kraje indentitete ni prijavil policiji, kljub temu, da je o računu v Romuniji vedel že od decembra in da je bil prepričan, da bo pred volitvami to zagotovo tema.

Banka zelo blizu podružnice GEN-I


Avstrijska Raiffeisen Bank v Romuniji, ki jo je Golob v izjavi obtožil, da je sodelovala pri odprtju računa ob kraji identitete, pa tudi ni banka v nekem zakotnem mestu v Romuniji, kot je najprej dejal Golob, ampak v prestolnici te države. Tako kot navaja Požareport, banka domuje blizu centra na ulici Calea Mosilor 72, ki je zgolj par minut vožnje z avtomobilom oddaljeno od sedeža hčerinske družbe GEN-I (v Romuniji).

Ob vsem tem je zanimivo dejstvo, da je GEN-I ravno v Romuniji leta 2009 registriral novo hčerinsko družbo, ki je istega leta pridobila licenco za trgovanje z električno energijo. Poslovanje omenjene družbe pa je trajalo ravno do leta 2017, leta, ko je Golobu nekdo "ukradel identiteto" in odprl račun. Da se je omenjeno hčerinsko podjetje zaprlo oziroma postalo neaktivno leta 2017, dokazujejo podatki o poslovanju na spletu, prav tako pa je to razvidno iz Letnega poročila GEN-I iz leta 2017, ko je hčerinsko podjetje še vedno vključeno v graf v poročilu.










Zadržujejo tudi druge afere


Večinski mediji pa pred javnostjo skrivajo še nekatere zelo problematične zgodbe, v katere je vpleten Robert Golob. Ena takšnih so posli med družbo Gen-I in novinarko Vesno Vuković oziroma njenim podjetjem. Potem ko je Gorenje potrdilo poslovanje preko svetovalnih pogodb, pa družba GEN-I o poslih s podjetjem novinarke, ki zdaj piše za Golobu zelo naklonjen Odlazkov portal Necenzurirano, medijem noče posredovati informacij oziroma s tem zavlačuje, da ne bi bila javnost z njimi seznanjena pred volitvami.

"Golob se je do zdaj pojasnilom izmikal z besedami, da bo to storilo podjetje, ker gre za daljše poslovno sodelovanje, zato bo odgovor celovit. Na Planet TV pa danes objavljajo korespondenco, ki dokazuje, da v GEN-I pogodbe z omenjeno novinarko ne skrivajo le javnosti, ampak tudi svojemu največjemu državnemu lastniku, skupini GEN energije," so glede tega zapisali na Siolu.

Bojan Požar pa piše še o eni vroči zgodbi, v kateri "tudi POP TV ne bo izdal Goloba", saj gre za enormne vložke. "Ne gre samo za obstanek Tjaše Slokar Kos, gre predvsem za to, da naj bi Golob zagotovil, da bo v primeru svoje volilne zmage in vlade državni Telekom Slovenije nemudoma umaknil vloženo tožbo zoper družbo Pro Plus (Pop TV, Kanal A) in vrnil financiranje Pro Plusa prek programskih paketov Siola na prejšnjo raven (okoli 6 milijonov evrov letno), vse postopke zoper Pro Plus bo umaknila tudi Agencija za varstvo konkurence in Pro Plus bi posledično potihoma zadržal pridobljeni (nezakoniti) monopolni položaj na tržišču," piše Bojan Požar.

Kot običajno, tudi ob teh volitvah v igri ni toliko ideologija kot denar oziroma čisti poslovni interesi.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Ekskluzivno: Golobova tožba zoper dr. Štrancarja – ta jo je označil za skrpucalo
  • 01. 11. 2025
Nihče noče prevzeti odgovornosti za uporabno dovoljenje kanala C0
  • 28. 03. 2026
Slovence na "mrcvarjenju" v Omanu spremljal član Sove, ki se je lažno izdajal za diplomata. Poti pregrešno dragih letal pa vodijo do Danila Türka.
  • 06. 03. 2026