Rod Dreher: Verni kristjani smo na Zahodu že disidenti. A razmere se bodo še poslabšale (1. del)

Ob izdaji knjige Ne živite od laži, priročnik za krščanske disidente, smo se pogovarjali z njenim avtorjem in urednikom portala The American Conservative, Rodom Dreherjem. Dreher je priznan avtor večih knjig, med drugim How Dante Can Save Your Life (Kako ti Dante lahko reši življenje) in The Benedict Option (Benetiktova opcija).

Svojo knjigo ste naslovili Priročnik za krščanske disidente. Je ta knjiga mišljena za sedanjost, ali za prihodnost. Oz. povedano drugače, smo kristjani v zahodnih demokracijah že disidenti?

Knjiga je vsekakor namenjena za današnji čas. Učim se od krščanskih disidentov iz časa komunizma in njihovo znanje apliciram na trenutne razmere. Verni kristjani smo že disidenti na Zahodu, v Evropi še bolj kot v ZDA, ker je proces dekristjanizacije v Evropi že potekal dalj časa.

Mislim, da se bodo razmere, tako v ZDA kot v Evropi še močno poslabšale, zato se moramo nanje pripraviti.

V knjigi pišete, da smo v »Kolakovićevem času«. Kaj točno mislite s tem?

Knjigo Ne živite od laži sem posvetil hrvaškemu duhovniku Tomislavu Kolakoviću. Kolaković je v Zagrebu sodeloval pri odporniškem gibanju proti nacistom leta 1943, ko je izvedel, da ga nameravajo Nemci aretirati. Zato se je umaknil na Slovaško, v domovino svoje matere. Tam je mentoriral univerzitetne študente. Povedal jim je, da je dobra novica, da bodo Nemci izgubili vojno, slaba novica pa, da nam bodo nato zavladali Sovjeti, ki bodo preganjali Cerkev in zato se moramo na to pripraviti.

Začel je vzpostavljati odporniško gibanje. Mlade je učil, kako živeti katoliško vero »v katakombah«. Ampak slovaški škofje tedanjega časa niso bili navdušeni. Kolakoviću so rekli, naj preneha s tem učenjem, saj da straši ljudi. Toda on se ni ustavil. Zelo dobro je namreč poznal razmišljanje komunistov, saj se je v preteklosti pripravljal na misijonarjenje v Sovjetski zvezi. Ko je nato res padla železna zavesa, so bile skupine, ki jih je pripravil oče Kolaković hrbtenica »podzemne« cerkve.

Mislim, da danes živimo v Kolakovićevem času. Želim vzpodbuditi bralce, ki se počutijo preganjane s strani mehkega totalitarnega režima, ki nastaja, da se pripravijo.

Kako daleč na poti v totalitarizem smo danes?

Težko je vedeti natanko, kako daleč smo že, ker je nemogoče vedeti, kako se bo zadeva končala. Mislim, da smo že precej daleč. Ljudje v ZDA, ki so prišli tja, da bi ušli komunizmu, so prvi, ki opažajo, da se to dogaja.

Nekoč me je poklical zdravnik, čigar mama je preživela zaporniško taborišče na Češkem. Ker ni želela prenehati hoditi v Cerkev, so jo obtožili, da je vatikanska vohunka. Opazila je določene vzorce, ki jih je z emigriranjem skušala pustiti za seboj. Več, kot sem se pogovarjal z ljudmi iz nekdanjih komunističnih držav, večkrat sem slišal iste besede. Vidijo, kako ljudje v ZDA subtilno ne upajo več povedati, kaj mislijo. Bojijo se, da bi izgubili službo, da se bo pojavila jezna množica pred njihovim podjetjem in podobno.

To ni nekaj, kar prihaja, to je že tukaj in se že dogaja. Postaja pa vse bolj intenzivno. Lani, ko je bil ubit George Floyd, se je sprožil val preganjanja. Zdaj vsakdo, ki reče karkoli, kar bi lahko bilo razumljeno kot rasistično, celo stvari, ki so bile do nedavnega še nekaj povsem normalnega, lahko izgubi službo ali je kako drugače preganjan. Ta proces se odvija vse hitreje.

Zdaj vsakdo, ki reče karkoli, kar bi lahko bilo razumljeno kot rasistično, celo stvari, ki so bile do nedavnega še nekaj povsem normalnega, lahko izgubi službo ali je kako drugače preganjan.

Del tega terorja je tudi to, da ni jasno, kaj se sme in kaj ne. Danes se nekaj sme, jutri več ne. Ljudje so preganjani zaradi tvitov izpred desetih let.

Ljudje, ki so odrasli pod komunizmom, te stvari poznajo. V ZDA pa običajni ljudje tega ne vidijo, ker imajo idejo, da je totalitarizem nekaj, kar se dogaja drugje, to se pri nas ne more zgoditi. Ampak v resnici se to, kar se je zgodilo v Rusiji lahko zgodi kjerkoli na svetu.

Zakaj ljudje znakov totalitarizma ne morejo ali nočejo videti?

Mislim, da nekateri nočejo videti, ker če bi prepoznali, bi morali prevzeti tudi odgovornost, da ukrenejo nekaj v zvezi s tem. Ko sem govoril z duhovnikom v ZDA, da je ideologija spola vsepovsod in da bi moral kaj storiti, da pripravi svojo župnijo, da se bo s tem borila, je rekel, da noče politike v svoji cerkvi. Ampak ne gre za politiko, gre za krizo, ki se dotika konkretnih družin tukaj in zdaj.

Mnogi, s katerimi govorim o teh temah, nočejo o tem nič slišati, ker se je lažje pretvarjati, da se nič ne dogaja. Tako mislijo, da lahko živijo svoja življenja v miru. Ampak tega miru ni. Nikogar, ki se ne ukloni režimu, ne ustijo pri miru.

Mislim pa tudi, da nekateri resnično ne opazijo totalitarizma, zaradi oblike, v kateri prihaja. V preteklosti je bila naša ideja totalitarizma stalinizem. Tokratni totalitarizem nima gulagov in tajne policije. Ne vidimo istih znakov, kot smo jih navajeni gledati v totalitarzimu. Ampak v resnici je totalitarizem tam, kjer je le ena dovoljena politična ideologija in vse v družbi postane politično. Lahko se zgodi tudi v demokraciji. To se dogaja danes.

ZDA so še vedno svobodna država, ampak če rečeš določene stvari, enostavno ne boš dobil službe, morda boš napaden, uničeno bo tvoje dobro ime, status. Še vedno lahko rečeš stvari, če si si pripravljen uničiti življenje. Ne gre za trdi totalitarizem, ampak za mehkega, ki pa je prav tako učinkovit.

ZDA so še vedno svobodna država, ampak če rečeš določene stvari, enostavno ne boš dobil službe, morda boš napaden, uničeno bo tvoje dobro ime, status.

Je to pot v totalitarizem možno ustaviti, spremeniti smer?

Vedno je možno stvari obrniti. Nič ni v naprej določeno. Imamo svojo svobodno voljo, ki nam omogoča, da ta trend obrnemo. Vprašanje pa je, če smo tega zmožni. V ZDA je namreč ideologija prebujenstva (ang. wokeness) osvojila že praktično vse institucije družbe. Imajo univerze, medije, šport, velika podjetja, pravo, medicino, celo CIA in ameriška vojska sta presenetljivo precej podlegli temu trendu. Tudi polovica cerkva je že zavoženih. Nimamo se kam obrniti.

Mislim, da se bodo razmere še močno poslabšale, preden se bodo izboljšale. Zato sem tudi napisal to knjigo, da bi pomagal ljudem, ki se bodo uprli temu prebujenstvu, saj bodo morali za svoja prepričanja trpeti, preden se ta sistem končno sesuje. Nekoč se bo zagotovo sesul, saj gre proti človeški naravi, ampak danes je v njem ogromno denarja in moči, zato še vedno raste.

Naivno je misliti, da zadošča politična moč, da to ustavimo. Veliko ljudi misli, da zadošča, da volijo republikance, ampak to je samoprevara. Celo, če bi bil recimo Donald Trump popoln politik, kar seveda ni bil, ne bi mogel ustaviti momenta vseh preostalih institucij k prebujenstvu. Iz te krize ne moremo priti samo z volitvami. Potreben bo sistematičen, dolgoročen odpor.

Denimo v šolah. Ponekod se starši že upirajo vdoru različnih ideologij v šole, kot je denimo kritična rasna teorija in podobne. A potrebno bo, da se uprejo na mnogo drugih šolah, če želimo, da se trend obrne.

Kako se je vse skupaj začelo, od kod izvira? Kako jim je uspelo zavzeti vse te institucije?

Začelo se je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Levica je spoznala, da je treba osvojiti kulturo, če želiš osvojiti družbo. Ekonomski marksizem je propadel, ampak kulturni marksizem je pa zelo uspešen. Spomnim se mojega konservativnega očeta, ki mi je takrat, ko sem bil še študent rekel: »Ko boš šel v realen svet, se bodo tvoje teorije raztreščile na realnsoti.« In točno to se je zgodilo. Ampak okrog leta 2.000 se je zgodila sprememba. Takrat se ljudje niso več spreminjali. Šli so v z univerze institucije in s seboj odnesli svoje prebujenstvo.

Levica je spoznala, da je treba osvojiti kulturo, če želiš osvojiti družbo.

Velik poraz za konservativce se je zgodil leta 2015. Indiana, precej konservativna država, je sprejela zakon, ki bi nekoliko zaščitil versko svobodo ljudi, ki so obtoženi sovraštva do gejev. Takrat so skupaj stopila velika podjetja, ki so zagrozila, da v primeru, da oblast zakona ne razveljavili, bodo povzročili resne gospodarske posledice. Šlo je za prvi primer, ko so se velika podjetja vključila v kulturno vojno in to danes videvamo po celotnih ZDA. Od takrat naprej ni bil nikjer sprejet podoben zakon.

Mnogi zamenjujejo strpnost in pluralizem za kulturno hegemonijo zahoda. Spremembe prihajajo s strani elit. Zmotno je misliti, da revolucije nastanejo od spodaj navzgor. Revolucija se zgodi, ko elita posvoji revolucionarno idejo. To se je zgodilo v Sovjetski zvezi. Teorija spola je bila v začetku omejena na zgolj nekaj levičarskih univerz. V desetih letih je postala zakon države. Če želite vedeti, kam gre vaša država, samo poglejte, kaj danes verjamejo elite.

Omenjate mehki totalitarizem udobja. Verjamete, da je možno, da imeti udobno življenje s tehnologijo in živeti svobodno.

Mislim, da je možno, a težko. Tudi jaz sem kot hobit - obožujem udobje. Kar drži mojo moralo pokonci, je vera. Sem ortodoksni kristjan. Pravoslavci se veliko postimo in veliko praznujemo. Askeze so normalen del kristjanovega življenja. Moramo se postiti, da se zavdamo, da človek ne živi samo od kruha.

Če želite preprečiti, da bi vas udobje pokvarilo, se morate stalno boriti s tem. In zraven imeti dobro duhovno vodstvo. Mnogim, vključno z menoj, bo to spodletelo. Jezus pogosto govori o bogatih v Svetem pismu. Udobje nas lahko vodi v totalitarizem.

Ljudje pogosto iščejo srečo, ne zavedajo pa se, da je v življenju treba tudi kdaj žrtvovati, da dosežemo srečo kasneje. Ampak mnogi mislijo, da je njihova pravica, da so ves čas srečni. Iščejo odsotnost tesnobe ves čas.

Če verjameš, da moraš živeti srečno življenje, ki je ves čas brez boja, se v resnici obsojaš na življenje odvisnosti od svojih strasti. Zato se morate osvoboditi svojih strasti in se jih naučiti nadzorovati, namesto, da one nadzorujejo vas. To je nevarnost družbe udobja. Postajamo sužnji lastnih strasti. Lepo primerjavo da roman Krasni novi svet, kjer ni treba nikogar prepričati, da sprejme prihajajoče suženjstvo. Ljudje po naravi to hočejo. Kdo pa ne bi želel živeti v svetu, kjer je za vse tvoje potrebe poskrbljeno?