Roberta Metsola, nova predsednica evropskega parlamenta: pro-life progresivka iz konservativnih vrst

vir: Twitter, European Democrat Students

Evropski poslanci so že v prvem krogu za predsednico Evropskega parlamenta izvolili Roberto Metsola. 43-letna malteška poslanka je dobila podporo vseh treh največjih poslanskih skupin, čeprav ni šlo brez kritik na račun njenega življenju naklonjenega stališča. Kljub temu sicer Metsola spada v »progresivnejše« krilo Evropske ljudske stranke.

Po dogovoru vodilnih evropskih strank izpred dveh let in pol so si vodenje Evropskega parlamenta v največjih poslanskih skupinah razdelili. Prvo polovico mandata je parlament vodil socialist David Sassoli, ki pa konca svojega mandata ni dočakal. V 65. letu starosti je 11. januarja letos umrl.

Vodenje parlamenta je po njegovi smrti prevzela Roberta Metsola, ki je bila prej prva podpredsednica parlamenta, že dalj časa pa je veljala tudi za favoritko za vodenje parlamenta v drugi polovici mandata, ko je pozicija po dogovoru pripadala sredinski Evropski ljudski stranki.

Kljub dogovoru vsi poslanci iz vrst Socialistov še do nedavnega niso bili navdušeni nad izbiro Metsole. Najbolj jih je motilo njeno konsistentno glasovanje proti resolucijam, ki so evropskim državam, ki striktneje varujejo nerojeno življenje, vsiljevale splav. Prav tako so bili nekateri v vrstah socialistov prepričani, da v luči nekaterih socialističnih volilnih uspehov v zadnjem letu, pri čemer gre izpostaviti volitve v Nemčiji, Metsola ne bo ustrezno predstavljala evropskih državljanov.

Verjame v idejo Evrope, ne v birokracijo

Roberta Metsola sicer velja za predstavnico liberalnejšega oziroma progresivnejšega krila Evropske ljudske stranke. Sama se predstavlja kot Evropejka, ki strastno verjame v idejo Evrope, v Evropski uniji pa ne vidi okostenele birokratske institucije, ampak svojo strast.

Izvolitev na mesto predsednice Evropskega parlamenta je prišlo kot rojstnodnevno darilo ob 43. rojstnem dnevu, ki ga praznuje danes. Metsola je poročena in ima štiri sinove. Leta 2009 sta bila z možem Ukkom Metsolo prvi zakonski par, ki sta nastopila na istih evropskih volitvah kot predstavnika različnih držav. Mož Ukko je namreč Finec.

A izvolitev ji takrat ni uspela. V Evropski parlament je bila izvoljena šele leta 2013 na nadomestnih volitvah, ko je bil njen predhodnik Simon Busuttil izvoljen v malteški parlament, potem ko je prevzel vodenje malteške nacionalne stranke, kateri še vedno pripada tudi Metsola. Od tedaj pa je šla njena parlamentarna kariera le še navzgor.

Bila je predsednica komisije za peticije, članica komisije za državljanske svoboščine, komisije za pravo in notranje zadeve in komisije LIBE, raziskovala je tudi pranje denarja po razkritju Panamskih dokumentov.

Pro-life progresivka

Njeni nasprotniki so ji najpogosteje očitali njeno nasprotovanje splavu. Sama je sicer vselej glasovala proti resolucijam, ki evropskim državam vsiljujejo splav, a kot pravi, sama sicer nima zadržkov glede splava.

Njeno glasovanje proti splavu gre razumeti bolj v luči lokalne politike na Malti, ki ima kot edina evropska država splav prepovedan, prepoved pa uživa tudi splošno javno podporo javnosti. Čeprav kršiteljev posebej ne preganjajo, je uradno splav na Malti povsem prepovedan, o posegih v primeru izvenmaternične nosečnosti oz. če je ogroženo zdravje nosečnice, pa se odločajo glede vsakega primera posebej. Malta ima tako izmed vseh držav politiko, ki najbolj varuje nerojeno življenje.

Hkrati pa je Malta po nekaterih ocenah tudi najbolj »LGBT prijazna« država v Evropi. »Diskriminacija na podlagi spolne usmerjenosti« je bila tam »odpravljena« že leta 2004, istospolna partnerstva pa so z družino izenačena celo na ustavni ravni.

Skladno s tem je tudi stališče Metsole, ki striktno zagovarja LGBT politiko in se, kot pravi sama, bori za feminizem. Bila je soporočevalka na kontroverznem Evropskem poročilu proti homofobiji in diskriminaciji osnovani na spolni usmerjenosti in spolni identiteti leta 2014, ki je kasneje predstavljalo osnovo za mnoge LGBT in gender politike v EU. Velja tudi za veliko zagovornico odprte azilne politike Evropske unije.

Konsenz velikih strank, ki ima svojo ceno

Metsolo je podprlo 458 od 616 veljavnih oddanih glasovnic, s čimer je predsednica parlamenta postala že v prvem krogu. Pravila namreč zahtevajo, da kandidat prejme absolutno večino (50 % + en glas) glasov. V zameno za podporo so nekaj ključnih pozicij prejeli tudi socialisti in liberalci. Socialisti imajo med drugim dodatnega podpredsednika parlamenta (skupno zdaj 5), prav tako bodo dodatnega podpredsednika dobili liberalci (skupaj 3), enega manj pa zaradi predsedniškega mesta EPP (po novem 4).

Po izvolitvi je Metsola povedala, da želi nadaljevati delo predhodnika Sassolija ter da si bo prizadevala vse poslanske skupine spraviti za skupno mizo. »Rada bi okrepila kulturo dialoga, politika ne sme biti boj med zmagovalci in poraženci, temveč mora biti v službi državljanov,« je dejala. Napovedala je tudi boj za pravice žensk.

Pričakovati je povezovalnost in več konservativizma, bistveno več zdrave pameti v Evropi pa verjetno ne.

Vsekakor gre pohvaliti Metsolino konsistentno glasovanje na področju zaščite življenja, prav tako ji z vseh strani priznavajo zmožnost gradnje mostov, povezovanja, sodelovanja in dialoškosti. Lastnosti, ki jih pri predsednici vse bolj razdeljenega Evropskega parlamenta v vse bolj razdeljeni Evropi lahko le pozdravimo. Njena drža bo koristna tudi pri sodelovanju med komisijo in parlamentom.

Hkrati pa je jasno, da se tudi pod njenim vodstvom na področjih, ki so za Evropo ključna, a se ta z njimi ne ukvarja, ne bo premaknilo kaj dosti. Njeno prepričanje je v celoti skladno s tem, kar od nje pričakujejo malteški volivci, glede na nedavne intervjuje tudi odnos do splava ni njen intimen, ampak gre za voljo njenih domačih volivcev.

Evropa tako ni dobila resne voditeljice s hrbtenico, ampak feministko in LGBT agendi naklonjeno predstavnico sicer konservativne stranke, ki je odlična v sklepanju kompromisov. A hkrati ni radikalna nasprotnica vrednot, na katerih je utemeljena Evropa.

Sama tudi napoveduje nadaljevanje politike socialista Sassolija. Po svoje je v tem nekoliko kontradiktorna, a delno je bil tak tudi Sassoli. Kot socialist je sicer podpiral levičarske agende v neskladju s katoliškim naukom, a je hkrati tudi redno hodil k maši, v svoji pisarni postavil jaslice in bil deležen državniškega cerkvenega pogreba. V Evropi pač stvari tečejo drugače, kot jih marsikdo razume doma.

Lahko pozdravimo Metsolino izvolitev, hkrati pa si ne gre ustvarjati kakšnih velikih pričakovanj.

 

23 komentarjev

    • Teodor, resnicoljuben kot si, preberi “moj” komentar članku, ki ni moj, temveč je prevod po Australian Herald, kjer so navedena vsa ključna dejstva v zvezi z Djokovičem:
      – Imel je veljavno vizo, podeljeno na podlagi prebolelosti kovida.
      – Mejni organi so mu neazkonito odvzeli prostost.
      – Sodišče je odločilo v prid Djokoviča.
      – Minister za imigracije je uporabil svojo pravico veta in ignoriral ali razveljavil odločitev sodišča.
      – Zvezno sodišče, ki je odločalo o pritožbi zoper odločitev ministra, je ugotovilo samo to, da ima minister to pristojnost, ne glede na dejstva in pravičnost. Sam minister je priznal, da Djokovič ni predstavljav nevarnosti za javno zdravje.

      Skratka, Djokovič ni prekršil nobenega zakona. Izgnan je bil izključno zato, da je farmako-mediko-trehnokracija s pomočjo politike pred vsem svetom dokazala, da resnica in pravica ne veljata nič več. Velja samo še: ubogaj in molči.

      https://www.domovina.je/vceraj-nov-rekord-okuzb-s-koronavirusom/

      • Hvala za komentar rasputin.
        Primera nisem podrobno spremljal, ker se mi zdi profesionalni šport trivialen. Šov zaradi šova in denarja. Verjetno sem edini daleč naokoli, ki že desetletja ni gledal nobene tekme kateregakoli športa. Tudi spremljevalnih dogodkov ne spremljam. Pač ne razumem pomena te dejavnosti.

        Ko si me že izzval, zadeva se mi zdi kot trk – srbski božji kompleks proti avstralska notranja politika cepiti vse in vsakogar.

      • Mefisto, Djokovič je dobil vabilo avstralske teniške zveze in vizum na podlagi prebolelosti. Njihovo sodišče je ugotovilo, da je legalno vstopil v Avstralijo. Vlada oziroma njen minister za imigracije je sprejel politično odločitev, da mora Djokovič zapustiti Avstralijo, čeprav ni prekršil nobenega zakona. Diskrecijska pravica ministra je bila mišljena za primer, da bi šlo za domnevnega terorista, ne pa športnika. Minister oziroma vlada je zlorabila to pravico, kar je sramota za avstralsko vlado.

        Šlo je zgolj za to, da je farmacevtski lobi pokazal pred vsem svetom, da je vsakdo pred njimi niko i ništa. Šlo je za načelo: ubogaj in molči, sicer te zmeljemo! Najboljšemu tenisaču sveta so verjetno uničili kariero, saj je očitno, da zdaj že vplivajo na druge nacionalne teniške zveze in se že govori, da če se Djokovič ne cepi, ne bo mogel igrati niti nan drugih turnirjih.

        Tudi nekateri avstralski mediji se sramujejo nad škandalozno in diskriminatorno odločitvijo avstralske vlade.
        https://www.australianherald.com/news/272185986/australians-rejoice-in-potential-death-of-djokovic-sporting-career

        Poštenje in mefisto pa se redkokdaj srečata in še tedaj se niti pogledata.

      • Teodor, zadeve ne poznaš, šport te ne zanima … vehementno pa si komentiral in žalil … Ampak pustimo to.

        Danes je na tnalu Djokovič, jutri boš ti in vsi ostali, ki pomagajo danes k vzponu novega totalitarizma.
        Ko bo zavladal novi svetovni red, ki ga obljublja globalna elita, bodo utišali in onemogočili vsakega, ne le Djokoviča.
        In ubogati bo treba ne le v zvezi s cepljenjem temveč še v zvezi z marsičem drugim.
        Ampak je že tako, da se človek uči samo na napakah.
        Iz zgodovine so kaj naučili samo tisti, ki jih je zgodovina krepko udarila po glavi.
        Kot kaže, je prihaja nova lekcija.

      • Rsputin, a nisi vedel, Mefisto je fašist.

        Poleg komunistov, socialistov, zadrtih levičarjev in pedrov tudi Srbov ne mara in mu dol visi za Đkokovića, ki je dobil, kar je iskal. Bog je in je pravičen.

      • Rasputin,
        Đoković je na debelo lagal avstralskim oblastem in z lažmi zavajal vso zainteresirano svetovno javnosti – tako se je implicitno norčeval iz vseh ljudi, ki jih je pandemija kakorkoli prizadela.
        Đokovićev največji problem, ki bo v prihodnosti imel zanj neprijetne posledice, je njegov “božji” kompleks – obnaša se kot Jupiter, ki misli, da si lahko dovoli več kot bik.

        Na kakšen način je bila v Đokovićevo lažnivo igro vpletena avstralska teniška zveza, ki mu je samovoljno izdala vstopno vizo – o tem bo gotovo še govora po turnirju.

        Vso dokumentacijo za pridobitev vstopne vize bi Đoković namreč moral oddati do 10. decembra 2021. Njegov PCR test je bil pozitiven 16. decembra, torej šele po zadnjem roku za oddajo dokumentacije. Na medmrežju se je pohvalil, da so mu kot necepljenemu izjemoma odobrili vstopno vizo po prebolelosti Covida.
        Dejansko prebolelost Covida sploh ni izjema, ki bi tujcem omogočala vstop v Avstralijo. Đoković po nobenem kriteriju ni zadostil pogojem za pridobitev vstopne vize.

        Đoković se kot tipičen proticepilec požvižga na ostale ljudi. Od dne, ko je bil pozitiven na novi koronavirus, bi moral biti štirinajst dni v izolaciji, on pa se je v tem času udeležil najmanj enega srečanja z večjo skupino otrok, poleg tega je v živo imel intervju in ‘fotosešn’ za francosko revijo L’Equipe. Novinarju, ki ni vedel, da je bil Đokovićev test pozitiven, so prepovedali zastaviti vprašanje o cepljenju proti Covidu. Med fotografiranjem Đoković ni nosil maske in je kričal.

        Lagal je, da štirinajst dni pred prihodom v Avstralijo ni potoval, čeprav je v tem času dejansko odpotoval iz Beograda v Španijo.

        https://siol.net/sportal/tenis/je-novak-dokovic-res-lagal-video-570241

        Skratka, proticepilec Novax ni nikogaršnja žrtev, temveč je prevarant in špekulant, ki je, vedoč, da je pozitiven na novi koronavirus, brezvestno širil Covid okužbe!
        Avstralske oblasti so ga obravnavale obzirneje kot kogarkoli drugega, ki bi poskušal nezakonito vstopiti v državo. Omogočili so mu vsa pravna sredstva, da bi dokazal svoj prav, a na koncu se mu laganje avstralskim oblastem ni izplačalo. Če spor z avstralskimi oblastmi pomeni konec Đokovićeve kariere, si je vse skupaj popolnoma sam zakuhal. Če on ni vedel, je pa njegova ekipa točno vedela, kateri in kakšni so pogoji za vstop v Avstralijo – saj so se prav zato lagali, da bi “nadmudrili” avstralsko zakonodajo!

        https://siol.net/sportal/tenis/nove-podrobnosti-dokovic-je-bil-okuzen-s-koronavirusom-16-decembra-570077

        Kaj pa vi, Rasputin, ste tudi vi prebolevnik po Covidu?

        Najbrž niti tokrat ne boste odgovorili. Morebitna vaša prebolelost Covida bi vaša proticepilska stališča postavila v popolnoma drugačno luč – sveže prebolelim po Covidu se namreč v Republiki Sloveniji še ni potrebno cepiti.

  1. niso problem levičarji, problem so satanisti, ki so se uspeli vriniti v vse katoliške institucije in stranke, od Vatikana naprej. Glas na volitvah za stranke, ki tvezijo, da so krščanske je zato glas za satana. Edini branik zahodne civilizacije so narodnjaki in patrioti. Vse ostalo je tako ali drugače v spregi s satanom/velekapitalom.

    • Izdali so nas vsi: politiki, strokovnjaki, mediji… Vsi nam lažejo in govorijo, da je belo črno in črno belo. Malokdo v sferah politike, znanosti in medijev si upa biti politično “nekorekten”, se pravi korekten do resnice in javnosti.

      Nizko, nizko smo padli. Če ponovim za dr. Zelenkom, izraelsko-ameriškim “zdravnikom predsednikov” kot mu pravijo: Bog ni uničil Sodome in Gomore zaradi nemoralnosti same, ampak zato, ker so nemoralnost naredili za zakon.

      Je današnji svet, kaj drugačen od sodome in Gomore?

      Tako imenovana vladavina prava, ki naj bi bila vrhunska evropska vrednota, je v veliko primerih v resnici vladavina anti-etike, vladavina anti-morale, vladavina laži. In vsi pristojni se sprenevedajo, da je cesar oblečen, čeprav je gol.

Komentiraj