Roberta Metsola, nova predsednica evropskega parlamenta: pro-life progresivka iz konservativnih vrst

vir: Twitter, European Democrat Students
POSLUŠAJ ČLANEK
Evropski poslanci so že v prvem krogu za predsednico Evropskega parlamenta izvolili Roberto Metsola. 43-letna malteška poslanka je dobila podporo vseh treh največjih poslanskih skupin, čeprav ni šlo brez kritik na račun njenega življenju naklonjenega stališča. Kljub temu sicer Metsola spada v »progresivnejše« krilo Evropske ljudske stranke.

Po dogovoru vodilnih evropskih strank izpred dveh let in pol so si vodenje Evropskega parlamenta v največjih poslanskih skupinah razdelili. Prvo polovico mandata je parlament vodil socialist David Sassoli, ki pa konca svojega mandata ni dočakal. V 65. letu starosti je 11. januarja letos umrl.

Vodenje parlamenta je po njegovi smrti prevzela Roberta Metsola, ki je bila prej prva podpredsednica parlamenta, že dalj časa pa je veljala tudi za favoritko za vodenje parlamenta v drugi polovici mandata, ko je pozicija po dogovoru pripadala sredinski Evropski ljudski stranki.

Kljub dogovoru vsi poslanci iz vrst Socialistov še do nedavnega niso bili navdušeni nad izbiro Metsole. Najbolj jih je motilo njeno konsistentno glasovanje proti resolucijam, ki so evropskim državam, ki striktneje varujejo nerojeno življenje, vsiljevale splav. Prav tako so bili nekateri v vrstah socialistov prepričani, da v luči nekaterih socialističnih volilnih uspehov v zadnjem letu, pri čemer gre izpostaviti volitve v Nemčiji, Metsola ne bo ustrezno predstavljala evropskih državljanov.

Verjame v idejo Evrope, ne v birokracijo


Roberta Metsola sicer velja za predstavnico liberalnejšega oziroma progresivnejšega krila Evropske ljudske stranke. Sama se predstavlja kot Evropejka, ki strastno verjame v idejo Evrope, v Evropski uniji pa ne vidi okostenele birokratske institucije, ampak svojo strast.

Izvolitev na mesto predsednice Evropskega parlamenta je prišlo kot rojstnodnevno darilo ob 43. rojstnem dnevu, ki ga praznuje danes. Metsola je poročena in ima štiri sinove. Leta 2009 sta bila z možem Ukkom Metsolo prvi zakonski par, ki sta nastopila na istih evropskih volitvah kot predstavnika različnih držav. Mož Ukko je namreč Finec.

A izvolitev ji takrat ni uspela. V Evropski parlament je bila izvoljena šele leta 2013 na nadomestnih volitvah, ko je bil njen predhodnik Simon Busuttil izvoljen v malteški parlament, potem ko je prevzel vodenje malteške nacionalne stranke, kateri še vedno pripada tudi Metsola. Od tedaj pa je šla njena parlamentarna kariera le še navzgor.

Bila je predsednica komisije za peticije, članica komisije za državljanske svoboščine, komisije za pravo in notranje zadeve in komisije LIBE, raziskovala je tudi pranje denarja po razkritju Panamskih dokumentov.

Pro-life progresivka


Njeni nasprotniki so ji najpogosteje očitali njeno nasprotovanje splavu. Sama je sicer vselej glasovala proti resolucijam, ki evropskim državam vsiljujejo splav, a kot pravi, sama sicer nima zadržkov glede splava.

Njeno glasovanje proti splavu gre razumeti bolj v luči lokalne politike na Malti, ki ima kot edina evropska država splav prepovedan, prepoved pa uživa tudi splošno javno podporo javnosti. Čeprav kršiteljev posebej ne preganjajo, je uradno splav na Malti povsem prepovedan, o posegih v primeru izvenmaternične nosečnosti oz. če je ogroženo zdravje nosečnice, pa se odločajo glede vsakega primera posebej. Malta ima tako izmed vseh držav politiko, ki najbolj varuje nerojeno življenje.

Hkrati pa je Malta po nekaterih ocenah tudi najbolj »LGBT prijazna« država v Evropi. »Diskriminacija na podlagi spolne usmerjenosti« je bila tam »odpravljena« že leta 2004, istospolna partnerstva pa so z družino izenačena celo na ustavni ravni.

Skladno s tem je tudi stališče Metsole, ki striktno zagovarja LGBT politiko in se, kot pravi sama, bori za feminizem. Bila je soporočevalka na kontroverznem Evropskem poročilu proti homofobiji in diskriminaciji osnovani na spolni usmerjenosti in spolni identiteti leta 2014, ki je kasneje predstavljalo osnovo za mnoge LGBT in gender politike v EU. Velja tudi za veliko zagovornico odprte azilne politike Evropske unije.

Konsenz velikih strank, ki ima svojo ceno


Metsolo je podprlo 458 od 616 veljavnih oddanih glasovnic, s čimer je predsednica parlamenta postala že v prvem krogu. Pravila namreč zahtevajo, da kandidat prejme absolutno večino (50 % + en glas) glasov. V zameno za podporo so nekaj ključnih pozicij prejeli tudi socialisti in liberalci. Socialisti imajo med drugim dodatnega podpredsednika parlamenta (skupno zdaj 5), prav tako bodo dodatnega podpredsednika dobili liberalci (skupaj 3), enega manj pa zaradi predsedniškega mesta EPP (po novem 4).

Po izvolitvi je Metsola povedala, da želi nadaljevati delo predhodnika Sassolija ter da si bo prizadevala vse poslanske skupine spraviti za skupno mizo. »Rada bi okrepila kulturo dialoga, politika ne sme biti boj med zmagovalci in poraženci, temveč mora biti v službi državljanov,« je dejala. Napovedala je tudi boj za pravice žensk.



 
KOMENTAR: Peter Merše
Pričakovati je povezovalnost in več konservativizma, bistveno več zdrave pameti v Evropi pa verjetno ne.
Vsekakor gre pohvaliti Metsolino konsistentno glasovanje na področju zaščite življenja, prav tako ji z vseh strani priznavajo zmožnost gradnje mostov, povezovanja, sodelovanja in dialoškosti. Lastnosti, ki jih pri predsednici vse bolj razdeljenega Evropskega parlamenta v vse bolj razdeljeni Evropi lahko le pozdravimo. Njena drža bo koristna tudi pri sodelovanju med komisijo in parlamentom. Hkrati pa je jasno, da se tudi pod njenim vodstvom na področjih, ki so za Evropo ključna, a se ta z njimi ne ukvarja, ne bo premaknilo kaj dosti. Njeno prepričanje je v celoti skladno s tem, kar od nje pričakujejo malteški volivci, glede na nedavne intervjuje tudi odnos do splava ni njen intimen, ampak gre za voljo njenih domačih volivcev. Evropa tako ni dobila resne voditeljice s hrbtenico, ampak feministko in LGBT agendi naklonjeno predstavnico sicer konservativne stranke, ki je odlična v sklepanju kompromisov. A hkrati ni radikalna nasprotnica vrednot, na katerih je utemeljena Evropa. Sama tudi napoveduje nadaljevanje politike socialista Sassolija. Po svoje je v tem nekoliko kontradiktorna, a delno je bil tak tudi Sassoli. Kot socialist je sicer podpiral levičarske agende v neskladju s katoliškim naukom, a je hkrati tudi redno hodil k maši, v svoji pisarni postavil jaslice in bil deležen državniškega cerkvenega pogreba. V Evropi pač stvari tečejo drugače, kot jih marsikdo razume doma. Lahko pozdravimo Metsolino izvolitev, hkrati pa si ne gre ustvarjati kakšnih velikih pričakovanj.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike