Pravijo, da hude preizkušnje iz ljudi potegnejo bodisi najboljše bodisi najslabše. In če najboljšo človeško plat zadnje tedne videvamo pri požrtvovalnih zdravstvenih delavcih, ki se v izjemno težkih pogojih borijo za vsako življenje, tisto temnejšo odsevajo drugi, ki si pred realnostjo še vedno zatiskajo oči in trmasto vztrajajo pri svojih zarotniških ali političnih agendah. Četudi na škodo kolektivnega spopadanja z nalezljivim virusom.

Podcast Čakševega komentarja je na voljo na dnu prispevka

Med slednje sodi tudi nezanemarljiv del slovenskih politikov. Božja previdnost je sicer garnituro, ne zavedajočo se konteksta časa in prostora na pragu krize naše generacije pometla z oblasti. Danes je neredko tudi od deklariranih levičarjev slišati olajšanje, da koronavirus Slovenije ni dosegel še s Šarcem na oblasti.

Seveda pa tudi z Janševim obvladovanjem situacije, še posebej v izjemno močnem drugem valu širjenja Covida, marsikdo ni zadovoljen. Pri očitkih, da ima medtem, ko se bolnišnice šibijo pod prilivom bolnikov in dnevno za koronavirusom umira več deset ljudi, predsednik vlade čas in voljo na Twitterju biti svojo malo vojno razkrinkavanja »volilnih prevar« v eni najstarejših demokracij na svetu, imajo kritiki svoj prav. Še posebej, ker se je premier pri tem močno zaplezal in nehote asistira domači levici pri utrjevanju njegovega imidža populističnega avtokrata pri tujih novinarjih in politikih.

Pa vendar se Janša ni znašel med tiste vrste populisti, ki h koronavirusni situaciji pristopajo “bolj sproščeno”, kot ji gre. Konkretneje, ni ubral ameriškega, brazilskega ali, če hočete, švedskega pristopa, ki za zanemarljive gospodarske in druge družbene koristi možnosti okužbe izpostavljajo večji delež svojih državljanov.

To je njegove politične nasprotnike, ki mu slabe namene pripisujejo ne glede na to, kaj stori, precej zmedlo, kar se odraža v njihovem preskakovanju iz ene v drugo skrajnost – od sklicevanja na »švedski model« na enem ekstremu, do navduševanja nad izjemno rigoroznim novozelandskim pristopom na drugem. Janševa vlada slovensko barko skuša balansirati med obema skrajnostma in pri tem ob višini drugega vala, ki je presenetil vso Evropo, kdaj zajame tudi nekaj vode.

Koliko si lahko politika v razmerah velike krize dovoli to izkoriščati za brezkompromisen in nepopustljiv boj za oblast?

Priznati politično napako v širšo korist ali vztrajati pri svojem?

Razloge in odgovornost za to smo v naših komentarjih že iskali, zato se tokrat lotimo drugega delikatnega vprašanja, ki ga je odprla trenutna situacija. Resda niso več na oblasti in je s tem njihova odgovornost toliko manjša. Pa vendarle, početje leve opozicije, ki smo mu priča zadnje mesece, naplavlja družbeno pomembno, a precej spregledano vprašanje: koliko si lahko politika v razmerah velike krize dovoli to izkoriščati za brezkompromisen in nepopustljiv boj za oblast? Tudi ko gre za ceno pomoči vladi in zdravstvenim ustanovam pri zagotavljanju javnega zdravja?

Sklepajoč po obnašanju vodij štirih opozicijskih strank je njihovo prepričanje, da cilj posvečuje sredstva in da so jim, razmeram navkljub, dovoljeni vsi vzvodi, da vlado kar se da učinkovito onemogočajo, tudi ko gre za njen spopad z nevarnim virusom.

Začelo se je z aplikacijo #OstaniZdrav. Čeprav je bilo jasno in razčiščeno, da so nevarnosti sledenja in nadzora preko nje zanemarljive, še posebej glede na koristi, ki bi jo množična raba prinesla, so jo zavrnili od začetka. Najbrž so ocenili, da razmere nikoli ne bodo toliko resne, da bi od njih zahtevale nujo njene uporabe. Zdaj ko je najbrž tudi njim jasno, da so se zmotili, pa pri svojem stališču trmasto vztrajajo, saj bi uporaba razgalila njihovo politično igro.

Odgovoren in zrel politik bi v obstoječi situaciji stisnil zobe in si naložil aplikacijo ter k temu pozval tudi svoje volivce. Med levo usmerjenimi je, nič čudnega, uporabnikov aplikacije najmanj. Slednje sta bila denimo zmožna storiti Milan Brglez in Jani Prednik. Ne pa tudi njuna predsednica Tanja Fajon, ki je k uporabi aplikacije ni prepričal niti poziv Bruslja.

Več kot to. Posamezni politiki Socialnih demokratov so se znašli tudi med všečkarji in promotorji početja influencerja Marka Potrča, ki navkljub številnim pozivom najbolj kompetentnih ljudi iz zdravniških vrst trmasto vztraja pri širjenju lastnih teorij o koronavirusni (ne)varnosti. Ukvarjanje s Potrčem ne bi bilo vredno ene napisane besede, če ne bi skoraj petina državljanov bolj verjela njemu kot kateremukoli specialistu zdravstvene stroke.

Za razumevanje, kako se lahko med simpatizerji tega influencerja znajdejo eminentna imena resne politične stranke, in se pri tem zagovarjajo s parolami “verjamem v demokracijo, ne enoumje” (!),  je treba vzeti v obzir, da je teh 20 % izjemno privlačna potencialna volilna baza, v kateri, iz očitnih razlogov, ribari malokdo.

Socialni demokrati očitno nimajo moralnih, etičnih ali drugih zadržkov, da bi poskusili svojo srečo in tako pridobili potreben zalet, da se odbijejo od Šarčevih ter se na krilih korona skepticizma približajo javnomnenjsko dominantni SDS.

Ne glede na vabljivost široke in v veliki meri še neopredeljene volilne baze pa takšna igra, usmerjena predvsem na aktivnosti na družabnih omrežjih, ni tvegana le v zdravstvenem, temveč tudi v političnem smislu. Verjetno se zanašajo na prizanesljivi molk zaveznikov v osrednjih medijih, saj če bi v obratni situaciji podobno počeli Janševi, bi bila to nedvomno velika politična afera. Pa vendar bi jim pri njihovih bolj osveščenih volivcih, ki verjamejo, da cilj ne posvečuje prav vseh sredstev, ta strategija lahko škodila. A dokler vest o njihovem početju ostaja znotraj mehurčka družabnih omrežij, ter v medijih, ki ne dosegajo v večji meri njihove volilne baze, si verjetno mislijo, da je korist večja od potencialne škode.

In ravno polarizacija medijskega prostora, v kateri vsak spremlja in verjame zgolj še svojim, ali pa influencerjem tipa Potrč, se je pokazala kot velik cokel učinkovitega boja proti tako obsežni zdravstveni grožnji. Ta trenutek so vse sile usmerjene na reševanje tega, kar se rešiti da. A ko bo te krize enkrat konec, bo nujna temeljita družbena razprava o tem, ali je politični boj res absolutna kategorija, ali pa v izrednih situacijah zanj vendarle obstajajo nedotakljive izjeme, ko je politične razlike, v korist skupnega dobrega, treba preseči.

Ni čisto edina, a Slovenija je v realnosti novega koronavirusa padla ravno na tej točki.

15 KOMENTARJI

  1. Še ena iteracija na temo, kako daleč so nekateri pripravljeni iti, samo da ne bo Janša. Zdaj dokončno vemo, da so pripravljeni iti tudi preko trupel.

    Tako kot so pokazali že leta 1943 z Dolomitsko izjavo. Med najtežjo preizkušnjo slovenskega naroda so dali prioriteto boju za oblast, namesto združenemu odporu proti okupatorju.

    Koronavirus je pokazal isto. Med najtežjo preizkušnjo slovenskega naroda od osamosvojitve, so dali prioriteto boju za oblast, namesto združenemu naporu proti virusu.

    • Tako je ! Žalostno, ker tega ljudje ne vidijo! Komunist je enako “nič nam ni sveto”, razen oblast za vsako ceno (Dolančev virus, tisočkrat mutiran, virulenten!) Rešitev!?? Okrepitev slovenskega imunskega sistema, vitamin D3 (beri demokracija!) in vztrajanje pri vrednotah, ki jih podpira konzervativni blok!

      • g. Igor, glede na delo na ministrstvih je boj z virusom daleč na prvem mestu. Povem iz prve roke. Ljudje delajo po 16 ur na dan, da so zakoni pravočasno sprejeti in da država funkcionira kolikor toliko normalno. Seveda lahko človek dobi drugačno mnenje, če gleda dnevne tvite naših politikov.

  2. Sam nisem več prepričan, če bo Jani Prednik sploh še zdržal v stranki, ker vanjo ne paše več. Prav tako morda celo Matjaž Han. Če bodo Socialni demokrati tako nadaljevali, ni mogoče izključiti razpad stranke na dva dela oziroma izstopanje številnih članov.

  3. Ne vem zakaj se čudite, njihovemu početju. Za oblast so pripravljeni narediti vse, bolj kot so ljudje v stiski bolj bodo to uporabili. Sicer sem hotel napisati še nekaj o drugi sv. vojni in partizanih, pa ne bom. Bi pa toplo priporočal v branje knjigo Vprašanja leninizma J.V . Stalina. Je naporna in duhamorna knjiga dolga okrog 300 strani, ampak v njej spoznamo bistvo socialističnega delovanja in način razmišljanja. Tam je tako natančno vse opisano in tudi kako so opravičili kakor vi rečete, politično oportuno in moralno sporno početje. Če je to za uspeh ideologije levičarji nimajo zadržkov. Se pa Levica in SD držta te knjige kot pijanec plota

  4. Najbolj zanimiv je del iz twita SD Novo Mesto, kjer so zapisali, da ta vlada uničuje malo gospodarstvo.
    Malo gospodarstvo dejansko že več let uničujejo leve vlade in sicer z visokimi davki, ki so posledica državnega razsipništva in prevlade javnega (državnega) nad zasebnim, tako oddganjajo domače podjetnike, da se registrirajo v tujini in tam plačujejo davke kot da to ni dovolj pa imamo še nerazumno prostorsko politiko, ko lahko prideš z najboljšo podjetniško idejo pa ne moreš pridobiti gradbenega do voljenja prej kot v dveh letih.
    In še boilj neumno socialno politiko, kjer če si btezposeln dobivaš skoraj toliko kot če si zaposelen. Še huje pa je če ustanoviš podjetje. Na zadnj delavnici za brezposelne me je nekdo vprašal ali res misloite da sem nor, sedaj dobivam nadomestilo za prezposelne in po malo fušam. Če pa ustanovim s.p. ali podjetzje pa bom moraj jaz državi plačevati ne samo zame ampak še cel aparat, ki ne ustvarja ničesar vključno z brezposelnimi,

  5. Smešen in pravzaprav žalosten je puhli in prazni medijski populizem tistih, ki dandanes glasno in “iz vseh topov” levičarske agitacije ter propagande napadajo premiera zaradi nekega “čivka”, s katerim naj bi mednarodno osramotil RS ter celo poslabšal naše brezkrvne odnose z ZDA.
    Kot da niso prav oni v času vladanja Bratuškove, Cerarja in Šarca do skrajnosti zanemarili ter objektivno “zamrznili” politične, diplomatske in obrambne odnose z ZDA ter nas z Erjavčevo diplomatsko servilnostjo do Putinove Ruske federacije ter do ruskega zunanjega ministra Lavrova zavestno izločili celo iz skupne zunanjepolitične strategije EU in Nata.
    Do skrajnosti neverodostojen je tudi sedanji kritični odnos naših najbolj nazadnjaško zadrtih levičarjev do Trumpa in njegovega poraznega podcenjevanja pandemije ter ustreznih apelov in priporočil strokovne javnosti, saj so tudi v RS levičarski strankarski prvaki storili vse (po populističnem Trumpovem zgledu) za sabotiranje in oviranje ustreznih začasnih preventivnih ukrepov in priporočil vlade ter pristojnega NIJZ, za permanentno vnašanje apriornega nezaupanja v vladne ukrepe in celo v javno izrečena stališča in apele najvidnejših kompetentnih epidemiologov ter drugih medicinskih strokovnjakov.
    Levičarski politični prvaki, poslanci, visoki državni uradniki in medijski hujskači so storili vse za vztrajno in sistematično hujskanje proti preventivni e-aplikaciji, proti nošenju zaščitnih mask v zaprtih prostorih in na prostem, proti začasnim preventivnim časovnim in krajevnim omejitvam gibanja ter proti nujnim omejitvam zbiranja na javnih površinah in v zasebnih prostorih. Ko smo imeli “šolanje na daljavo” so zahtevali šolanje “v živo”, ko smo imeli odprte šole in vrtce, so terjali preventivno podaljšane počitnice.
    Preko “naših” medijev so ti isti politični in medijski “borci za interpretacijo” tudi nenehoma podpirali in popularizirali kot da “alternativne” laične poglede in stališča najrazličnejših narcisoidnih vsevedov, “potrčev, ribičk, čordićev …” ter s tem še dodatno načrtno vnašali zmedo v ravnanje večine prebivalstva, načrtno spodbujali dvome in nejevero v najvidnejše strokovnjake in predlagane preventivne ukrepe ter priporočila, da bi s tem načrtno in vztrajno škodovali legalni in legitimni vladi ter dodatno povzročali nerazpoloženje že tako dovolj socialno, čustveno in razumsko načete in zlovoljne slovenske politične javnosti.
    Kot so komunisti naci-fašistično okupacijo izkoristili za izvedbo komunistične revolucije (pod masko OF in NOB) ter za nedemokratičen prevzem totalitarne oblasti v FLRJ/SFRJ, tako skušajo njihovi ideološki, politični in premoženjski dediči med strankami opozicijske levice, skrajne levice in med anarhisti izkoristiti najhujšo zdravstveno, socialno in gospodarsko krizo Evrope in sveta po 2. svetovni vojni za rušenje demokratično izvoljene, legalne in legitimne zakonodajne in izvršilne veje oblasti ter zlorabiti globalne in lokalne krizne razmere in okoliščine za ponovno nedemokratičen poskus prevzema oblasti ter uveljavljanja že znane, videne in že doživete diktature družbene manjšine – v imenu ljudstva.

  6. Huje kot leta Gospodovega 1941!
    Takrat je bila OF ena in rdeča z malo primesi nepooblaščenih Sokolov in z ogabno primesjo “krščanskih” socialistov Edija Kocbeka, ki so morali imeti zaprte gobce sicer je sledil šus v glavo, kramp v čelo ali rezanje kože, tkiv, genitalij, oči, ušes in poriv živega v brezno.

    Zdaj je spet ena centralna OF pod komando CK ZKS Murgeldorf z ubogljivimi frakcijami kot so Udba F41 , Rdeči tajkuni F21, Mediji Agitprop 2300 + 571Hlapcev, TOŠ Akademija inženjering duš , Akademski F35+, NOB & OF & ZZB revolucionarji, Forum mreža skorumpirani Nevladniki, LGBT, ANTIFA, SD komunisti, Levica komunisti, LMŠ krščanarski komunajzarji, + Desus rezervni komunajzarji , GALE Politkolesarji, oboroženo tajno krilo jagrov, udbašev, miličarjev in kriminalcev.

    Še kej za dodat?

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime