V čem se je Janša zmotil, da je število okuženih s koronavirusom poletelo v nebo

Vir slik: COVID-19 sledilnik, Wikipedia
Vrag je vzel šalo, je minuli teden sporočil predsednik vlade Janša, in tokrat se je z njim strinjal celo Marjan Šarec. Res da je to takoj napeljal na svoj politični mlin, češ da je vrag vzel šalo že pred časom, in da je za to kriva Janševa vlada. Hkrati pa je vendarle, kolikor spremljam prvič odkar ni več premier, ljudi jasno in glasno pozval k spoštovanju od vlade predpisanih ukrepov. In to kar dvakrat, najprej v sredo, ko so predstavljali svojega najnovejšega kandidata za mandatarja, nato pa še v petek, po svetu za nacionalno varnost.

Podcast Čakševega komentarja je na voljo na dnu prispevka


Pred tem so s strani Šarca, Fajonove in drugih politikov strank leve opozicije v javnost v glavnem prihajala sporočila, ki so netila dvom v smiselnost spoštovanja ukrepov; od nasprotovanja aplikaciji #OstaniZdrav, odkritih pozivov k odpravi zaščitnih mask v šolah, do namigovanja, da so ukrepi le krinka za Janševo uzurpacijo oblasti in podobno.

Pa vendarle ima Šarec prav, da je za situacijo v državi kriva, ali odgovorna (kakor hočete), Janševa vlada. Če smo ji poleti upravičeno pripisali zasluge za zajezitev koronavirusne okužbe, zdaj, ko je ta ušla izpod nadzora, ne moremo kar reči, da so krivi vsi drugi. Četudi so v največji meri pripomogli k situaciji, kakršno imamo.

Problem ni toliko v kriznem upravljanju, kjer se je nova vlada, potisnjena v situacijo nepripravljenosti na hudo in nepredvidljivo zdravstveno krizo, odzvala učinkovito. Nič čudnega, Janša je preverjen krizni upravitelj, eden najboljših v državi. Tokrat je problem v strateškem načrtovanju.

Podcenjene spremenljivke


Po spomladanskem zaprtju države in zatrtju širjenja nalezljive bolezni so v vladi na pridobljenih izkušnjah načrtovali »ples z virusom« v naslednjih mesecih. Zavedali so se, da javnega življenja ne morejo še enkrat povsem ustaviti, saj morajo ljudem in biznisu omogočiti dihati. Družbe pač ni treba obvarovati le pred zdravstvenim, temveč tudi pred gospodarskim in socialnim razsutjem. Iskati ravnovesje med obema pa je umetnost, okrog katere se, bolj ali manj neuspešno, ta čas lovijo praktično vse svetovne vlade.

In ravno v tem je Janševa vlada napačno predvidela vpliv nekaterih spremenljivk. Ukrepi, ki jih sprejema, so nedvomno primerni in sorazmerni, a temeljijo na izkušnji okoliščin prvega vala, kjer so jih, v strahu za posledicami, jemali resno vsi, od politikov do medijev, in posledično ljudstva. No, z izjemo petkovih protestnikov.

A odnos večine se je čez poletje spremenil, česar pa vlada ni predvidela, ali pa vsaj ni v dovoljšni meri upoštevala. Ukrepi so zastavljeni, kot da bo leva opozicija izkazovala potrebno državotvornost in v krizni situaciji ne bo iskala priložnosti zase, da spodkoplje zaupanje v desnosredinsko koalicijo in se ponovno zavihti na oblast. Prav tako so zastavljeni, kot da bodo odgovorni na javni radioteleviziji in v drugih medijih razumeli, da zdaj ni čas za vabljenje deklariranih zatajevalcev virusne nevarnosti v najbolj gledane termine informativnih in razvedrilnih oddaj, da trenutek ni primeren za spodkopavanje kredibilnosti vladnim govorcem, ki so sicer strokovni, a komunikacijsko manj spretni, da ni čas za napihovanje nevarnosti nadzora in sledenja preko aplikacije #OstaniZdrav, še najmanj pa je čas za kontinuirano promocijo uličnih protestov, kjer se vsi obnašajo, kot da nismo sredi največje zdravstvene krize 21. stoletja.

In kar je ključno: ukrepi so zastavljeni, kot da se ljudje, ob vsem zgoraj naštetem, ob manku osebne izkušnje z virusom zaradi učinkovite zajezitve prvega vala, ter ob vplivu spletnih pridigarjev, glede koronavirusne situacije ne bi popolnoma razpustili.
Ključna Janševa napaka je bila, da je pričakoval državotvornost od tistih, za katere bi kot izkušen politik moral vedeti, da je ne gre pričakovati.

So mu nasprotniki, ki ga blatijo doma in v tujini, prišli do živega?


Čeprav se je treba zavedati, da gre za izjemno težke in odgovorne odločitve, ostaja vtis, da je premier Janša k vlogi teh spremenljivk pristopil preoptimistično in morda celo bolj naivno, kot bi bilo za tako izkušenega politika pričakovati. Obenem pa se vseskozi zdi, da je vsaj nekoliko padel pod vpliv agresivne in v tujino izvožene levičarske propagande, da se Slovenija pod njim spreminja v nekakšen avtoritarni pašaluk.

Slovenija ima, roko na srce, v koronavirusnem obdobju enega bolj liberalnih režimov v Evropi. Pri nas preventivno ne zapiramo ljudi v stanovanja, kot denimo v socialistični Španiji ali liberalni Franciji, ne zapovedujemo nošenja mask kjerkoli na prostem kot denimo v Italiji, policija ne izvaja represije in množičnih aretacij na levičarskih protestih, kot denimo v Nemčiji, ne prepovedujemo kulturnih prireditev in ne zapiramo domov za ostarele za več mesecev, kot denimo v tako opevani Švedski, ter na splošno vseh kršitev predpisanih ukrepov ne kaznujemo strogo in dosledno, kot v naštetih državah.

Ključna Janševa napaka je torej bila, da je pričakoval državotvornost od tistih, za katere bi kot izkušen politik moral vedeti, da je ne gre pričakovati. Soočiti bi se moral z dejstvom, da bo »kriv« v vsakem primeru, ne glede na to, kako bo njegova vlada ravnala.

Saj ni treba, da bi oblast tudi pri nas predpisala najbolj rigorozne ukrepe, s katerimi so se situacije lotili drugje. Dovolj bi bilo, da bi spoštovanje obstoječih striktno nadzirala, predvsem pa kršitve brez milosti kaznovala. Da bi pristojne službe finančne plačilne naloge za neuporabo mask pisale že od začetka. Da bi policisti kršitelje predpisov in provokatorje trdneje prijeli že na prvem, ne pa šele na petindvajsetem protestu. Da bi pristojni kakšnega influencerja, ki meni, da se lahko brez posledic norčuje iz vse Slovenije, soočili tudi s kazensko odgovornostjo …

Skratka, da bi razvajencem sodobnega časa dala pravočasno vedeti, da okrog nekaterih stvari ni heca, da se kršenje občih družbenih pravil sicer lahko gredo, a ne brez prevzemanja odgovornosti za posledice svojega ravnanja.

Brezzoba diktatura


Se je torej Janša zmotil? Morda. Ali pa se je vsega naštetega zavedal, a je raje pragmatično čakal, dokler se situacija v državi ni poslabšala do te mere, da vladi sama po sebi pritiče legitimnost za strožje postopanje glede zaščitnih ukrepov in njihovega kršenja. Hkrati je verjetno upal, da morda pa le ne bo tako hudo. A, kot vidimo, je šlo za prazno upanje.

Ironija tega je, da za svoj »mehki« pristop pri nasprotnikih ne bo dobil nič več aplavza, temveč ga bodo še vedno slikali kot avtoritarca, ki z represijo uvaja svoj diktatorski režim. Le Slovenija se postopoma seli med države, ki svojih petnajst minut na BBC-ju ne dobijo, ker bi bile vzor, temveč ker so del problema sicer globalne zdravstvene krize.


Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30