Referendum - o čem bomo odločali 11. maja

Ker so v največji opozicijski stranki SDS zbrali potrebnih 40.000 podpisov – dejansko jih je bilo 47.584 – se bodo volivci prihodnjo nedeljo, 11. maja, odpravili na zakonodajni referendum, na katerem bodo odločali, ali naj se uveljavi Zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti (ZDPIDU). Pregledali smo, kaj zakon prinaša in kakšna so stališča njegovih zagovornikov oziroma nasprotnikov.

Referendumsko vprašanje se glasi: »Ali ste za to, da se uveljavi zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti (ZDPIDU), ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 30. 1. 2025?«

Zakon bo na referendumu zavrnjen, če proti glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, a le pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volilnih upravičencev. Po podatkih Ministrstva za notranje zadeve je bilo 25. aprila letos v volilni imenik vpisanih 1.692.455 upravičencev, kar pomeni, da zavrnitveni kvorum trenutno znaša 338.491 glasov. Točno število bodo pristojni ugotavljali glede na število upravičencev na dan samega glasovanja.

Do ponedeljka, 5. maja, lahko volivci, ki jim je bila nepredvideno odvzeta prostost oziroma so bili nepredvideno sprejeti na zdravljenje v bolnišnico, okrajni volilni komisiji sporočijo, da želijo glasovati po pošti. Za glasovanje po pošti se je bilo sicer treba prijaviti do 30. aprila. Prav tako se je iztekel rok za prijavo glasovanja po pošti iz tujine ali na diplomatskem predstavništvu.

V torek, sredo in četrtek bo potekalo predčasno glasovanje. Do srede, 7. maja, morajo volivci, ki želijo na dan glasovanja glasovati na volišču v drugem okraju oz. t. i. volišču omnia, to sporočiti okrajni volilni komisiji, na območju katere so vpisani v volilni imenik. Volivci, ki se zaradi bolezni ne morejo osebno zglasiti na volišču, morajo okrajni volilni komisiji sporočiti, da želijo glasovati na domu. Volivci, ki nimajo stalnega prebivališča v Sloveniji, a želijo glasovati na volišču v Sloveniji, morajo to sporočiti DVK.

V soboto bo nato nastopil volilni molk, ki bo trajal do zaprtja volišč v nedeljo.

Kaj prinaša zakon

Dodatki k pokojninam za dosežke na področju umetnosti se v Sloveniji že podeljujejo, a trenutno po zakonu iz leta 1974, po katerem je izjemne pokojnine podeljevala vlada.

Novi zakon med upravičence do dodatka uvršča prejemnike Prešernove nagrade za življenjsko delo, nagrade Prešernovega sklada ali državnega odlikovanja. Pri zadnjih dveh je zahtevana vsaj še ena od 20 nagrad s seznama, ki je priložen zakonu. Do dodatka niso upravičene osebe, ki prejemajo pokojnino v skladu starim zakonom, Zakonom o izjemnem priznanju in odmeri starostne pokojnine osebam, ki imajo posebne zasluge.

Novi zakon predvideva, da se prejemnikom Prešernove nagrade za življenjsko delo odmeri dodatek v višini 100 odstotkov osnove, drugim prejemnikom pa se odmeri dodatek v višini 50 odstotkov osnove. Dodatek se za razliko od starega zakona ne deduje.

Argumenti ZA zakon

Med zagovorniki zakona, ki so se prijavili kot organizatorji referendumske kampanje, so vladne stranke Gibanje Svoboda, Levica in Socialni demokrati ter Piratska stranka Slovenije in Društvo Asociacija (pravna oseba). Ti menijo, da zakon uvaja jasne kriterije za podeljevanje dodatkov, česar po njihovem prepričanju stari zakon ne omogoča, saj da je že leta 2009 računsko sodišče ugotovilo, da je zastarel in pomanjkljiv. Novi zakon uvaja transparentna, objektivna in pravična merila, ki zagotavljajo večjo enakost in odgovornost, so denimo prepričani v SD. »Odločitev o podelitvi dodatkov je po starem zakonu odvisna od volje vsakokratnega ministra, ki je v danem trenutku pristojen za kulturo. Z novimi kriteriji bo večji del odgovornosti za podeljevanje tovrstnih dodatkov na komisijah, ki kulturnikom podeljujejo nagrade,« so po poročanju STA zapisali Pirati.

Čeprav Gibanje Svoboda in Levica zakon podpirata, pa volivce nagovarjata k bojkotu referenduma. Menita namreč, da SDS zlorablja referendumski mehanizem za politične obračune. »Vaš glas šteje – tudi, ko ga zavestno in odgovorno zadržite! Ta referendum ni napad samo na umetnike – je napad na nas vse, ki verjamemo v moč ustvarjalnosti, znanosti, športa in kulture. S svojim bojkotom izražamo ljubezen do tega, kar nas povezuje, kar nas krepi in kar nas navdihuje,« zatrjujejo v največji vladni stranki.

Argumenti PROTI zakonu

Med nasprotniki zakona, ki so se prijavili kot organizatorji referendumske kampanje, pa so stranke Fokus, Glas upokojencev, Nova socialdemokracija, Nova Slovenija, Slovenska demokratska stranka, Slovenska ljudska stranka in Zeleni Slovenije. Ti zakonu nasprotujejo, ker menijo, da dodatek pomeni privilegij za ozko skupino ljudi ter ni pravičen do vseh upokojencev, in ker je bil zakon sprejet brez širše javne razprave in brez ustrezne analize finančnih posledic.

Stališče opozicije je 23. aprila v oddaji 24ur zvečer pojasnil Janez Janša: »To, kar se sedaj v tem zakonu predlaga, ni strošek šest tisoč evrov. To je samo za enega, ki dobi nagrado za enkratno stvaritev, neko sliko, neki performans, recimo dojenje psa. Če dobi [Prešernovo nagrado] za življenjsko delo, dobi 30.000 evrov, za enkraten dosežek je nagrada 10.000 evrov, ampak potem bo dobil še 1.500 do 2.000 evrov dodatka k pokojnini vsak mesec. To je v 20 ali 30 letih pol milijona evrov. To je polovica Nobelove nagrade za eno sliko, pa tudi, če je bila ta v redu. Po drugi strani imate na desettisoče ljudi, ki delajo v slovenski kulturi prostovoljno, celo življenje, vodijo pevske zbore, glasbene šole, držijo nacionalno identiteto pokonci, pa seveda ne bodo nikoli dobili nič.«