Razvpiti film o pedofiliji Zvok svobode tudi pri nas: presenečenje poletja, kontroverznost in ozadja, ki jih razkriva

Film Zvok svobode (foto: Angel studios)
POSLUŠAJ ČLANEK

Kljub nasprotnim napovedim je filmsko presenečenje letošnjega poletja, Zvok svobode (Sound of Freedom), od septembra na ogled tudi v slovenskih kinematografih. Filmski David, ki je premagal serijo letošnjih Goljatov, pa je bolj kot zaradi poslovne uspešnosti zanimiv zaradi tematike, na katero opozarja. Kot triler se bere tako resnična zgodba, po kateri je film posnet, kot tudi trnova pot od snemanja do objave, ki pa je morda tudi delno pripomogla k izjemnemu uspehu in gledanosti.

Tim Ballard, agent službe za domovinsko varnost (Homeland security), v operaciji v boju proti pedolifiji in otroški pornografiji reši dečka iz Hondurasa in izve, da je njegova sestrica še vedno ujeta v spolno suženjstvo v Kolumbiji. Odločen, da jo reši, se poda na misijo v Južno Ameriko, kjer zaradi birokratskih ovir pusti svojo službo in reševanje izvede na lastno pest.

Akcijska biografska drama je posneta po resnični zgodbi Tima Ballarda, ki ga v filmu upodobi Jim Caviezel, znan tudi po vlogi Jezusa v Kristusovem pasijonu Mela Gibsona. Čeprav so si ustvarjalci vzeli nekaj kreativne svobode, zgodba sorazmerno natančno prikazuje Ballardovo resnično zgodbo, film pa dviguje obilo prahu.

Kdo je dejansko Tim Ballard?

Resnični Tim Ballard je dejansko dvanajst let delal kot agent CIE in kasneje oddelka za domovinsko varnost na področju internetnih zločinov proti otrokom. S spremembo zakonodaje leta 2006 je lahko sodeloval tudi v misijah izven meja ZDA, v kolikor je šlo za seksualni turizem, v katerega so bili vpleteni ameriški državljani.

Leta 2013 se je v času delovanja na dveh misijah – v Kolumbiji in na Haitiju – znašel pred birokratskimi ovirami, zaradi katerih bi moral operacijo prekiniti in se vrniti domov. V resnici je dal odpoved in k temu ga je vzpodbudila tudi žena, s katero sta tedaj imela že šest otrok, danes jih imata devet.  Ballard sicer priznava, da ni »tak heroj, kot ga v filmu prikazuje Jim Caviezel«, večina akterjev filma pa bazira na resničnih dogodkih.

Film se osredotoča na akcijo v kolumbijski Carthageni, ki je potekala leta 2014 in kjer so na otoku dejansko rešili celo 120 žrtev trgovine z ljudmi, od tega 55 otrok, ter prijeli pet zvodnikov, med njimi resnično nekdanjo Miss Carthagene, ki v filmu pod pretvezo iskalke talentov na avdicijo, od koder ju ugrabijo, zvabi dečka Miguela in deklico Rocio.

Film proti koncu zavije v smer fikcije, saj se Ballard nikoli ni sam podal v kolumbijsko džunglo, drži pa, da se je s sodelavci v eni izmed akcij pretvarjal za medicinsko odpravo. Po odhodu z oddelka za domovinsko varnost je Ballard ustanovil orgaznizacijo Operation Underground Railway oz. O.U.R. (Operacija podzenma železnica), ki jo je vodil do letos.

Organizacija se osredotoča na reševanje žrtev trgovine z ljudmi, še posebej otrok, in večinoma ne deluje tako vigilantsko, kot je prikazano v filmu, ampak predvsem sodeluje z lokalnimi organi pregona ter pridobiva informacije, ki potem omogočajo konkretne akcije. Po besedah Ballarda naj bi tako sodelovali pri približno 4.000 akcijah, v katerih je bilo aretiranih približno 6.500 ljudi in rešenih približno 6.000 mladih žrtev.

Trnova pot filma do izjemnega uspeha v letošnjem poletju

Film so posneli že leta 2018, vendar je tik pred izidom studio 20th Century Fox prevzel Disney, ki je film namesto v kinematografe poslal v predal ... Predvajanje so zavrnili tudi na Netflixu in Amazonu, kjer so ocenili, da vključitev tega filma ni dobra za njihov posel, saj filma o trgovini z otroki ne bo nihče gledal ... film je v kinematografe v ZDA prišel 4. julija in nemudoma požel izjemen uspeh ...

Nova fronta kulturnega boja?

Foto: posnetek zaslona

Film je bil deležen tudi nemalo kritik in tako postal neke vrste nova fronta kulturnega boja, čeprav film sam nima političnega sporočila, pač pa predvsem opozarja na trgovino z otroki, brez omenjanja visoke politike. Je pa to v intervjujih omenjal glavni igralec Caviezel, ki ga mnogi povezujejo tudi z gibanjem Qanon in teorijami zarote, od česar so se ustvarjalci in distributerji filma tudi jasno distancirali. Sam film je nastal celo pred samim Qanonom.

Med drugim Caviezel omenja vpletenost demokratskih in liberalnih elit v trgovino z otroki in otroško pornografijo, kritičen pa je tudi do politike odprtih meja, ki tihotapcem omogoča lažji prevoz otrok v ZDA, ki je eden največjih porabnikov trgovine z otroki za spolno suženjstvo.

Na problem odprtih meja opozarja tudi Tim Ballard, ki opozarja, da letno na ameriško-mehiško mejo prispe 85.000 mladoletnih otrok brez spremstva, med katerimi je veliko žrtev trgovine z ljudmi, ameriška politika pa na meji tega ne preprečuje, pač pa celo posredno pri tem sodeluje.

Božji otroci niso naprodaj

Film sicer praktično nima verskih elementov, razen ikoničnega stavka motivacije Tima Ballarda za njegove misije: Božji otroci niso naprodaj. Vendar se film pogosto prikazuje kot verskega, delno tudi zaradi siceršnje Caviezelove vernosti in nastopanja v drugih v z vero povezanih filmih. Ustvarjalci so prejeli tudi blagoslov papeža Frančiška.

Prav zaradi vseh težav pri izdaji filma, pa tudi poročil o sabotažah njegovega predvajanja v ZDA, ko je v nekaj kinematografih prišlo do evakuacije sredi predvajanja, je nehala delati klima ali pa so pozabili ugasniti luči, je film še dodatno postal glas zatrtih in utišanih glasov današnje družbe, še posebej kristjanov, in v kinematografe pripeljal toliko večje množice tudi ljudi, ki v kino sicer redno ne hodijo, in posledično požel takšen uspeh, v Ballardu pa mnogi vidijo tudi osamljenega borca proti izprijenosti Hollywooda in tamkajšnji prevladujoči liberalni nastrojenosti.

Producent Eduardo Verastegui sicer pravi, da ne razume tovrstnih kritik okoli filma, priznava pa, da jim delajo uslugo, saj v kinematografe privabljajo dodatne množice ljudi. Sam sicer resno razmišlja tudi o kandidaturi za predsednika Mehike na volitvah leta 2024. Razočaran je namreč nad dejstvom, da je krščanska demokracija s krščanskimi vrednotami tam praktično umrla, in bi jo rad obudil. Znan je tudi kot velik zagovornik družinskih vrednot in življenja.

KOMENTAR: Peter Merše
Kaj je tisto, kar dober film naredi poseben in, predvsem, tako uspešen

Na prvi pogled film, za razliko od kakšnih drugih, ki dejansko imajo politično motivirano vsebino, dejansko nima neposredno politične vsebine. Lahko pa pri gledalcih vzbudi razmislek, ki je za koga problematičen. Po nekaterih ameriških univerzah namreč že obstajajo profesorji, ki pišejo akademske članke v korist dekriminalizaciji pedofilije. 

Nenaročniki, bi želeli članek prebrati v celoti? Na voljo vam je za 3,60 €, s čimer pridobite tudi 72-urni dostop do vseh naročniških vsebin
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike