Ravnatelji srednjih šol nasprotujejo Pikalovi državljanski vzgoji

Uredništvo
6

Slovenski ravnatelji enotno zavračajo uvedbo novega predmeta aktivno državljanstvo v tretji letnik srednjih šol. Predmet so, po naročilu ministra Pikala, zasnovali na Zavodu za šolstvo.

Minister še vedno zagovarja uvedbo tega predmeta in je tudi zapisan v koalicijsko pogodbo kot ena izmed vladnih zavez. Napovedal je tudi, da v srednjih šolah načrtujejo uvedbo predmeta o državljanski vzgoji, katerega cilj bo “opolnomočenje državljanov, da bo vsak do polnoletnosti posedoval osnovna in praktična znanja za udeleževanje v javnih zadevah“, o čemer smo že pisali.

Preveč predmetov in premalo ur

Prav je, da dijaki spoznajo čim več vsebin s področja aktivnega državljanstva. Danes jih pri več predmetih in pri obveznih izbirnih vsebinah. Za Radio Slovenija je situacijo pojasnjeval ravnatelj slovenjgraške srednje šole, Stane Berzelak, ki je dejal, da dijaki tekom šolanja obiščejo tudi slovenski in evropski parlament ter se na šolah odvijajo številne druge dejavnosti. Pri tem pa se sprašuje tudi, kakšne posledice bi imela uvedba takšnega predmeta.

“Realno, v 35 urah, ki so na voljo, pomeni, da je prostora za predstavitev nekih vsebin in aktivno vlogo, malo. Poleg tega je potrebno pridobivati ocene. Kar v šoli predstavlja določeno časovno stisko, ki potem dijake odbija od predmeta”, nadaljuje Stane Berzelak.

Nadalje ravnatelji problematizirajo tudi dejstvo, da bi z uvedbo novega predmeta presegli zakonsko določeno obremenitev dijakov. Vsebinsko gledano pa nasprotujejo tudi odločitvi, da bi predmet lahko poučevali politologi. Med ravnatelji je slišati tudi marsikateri komentar, da gre za pridih neke politične odločitve, ki bo imela predvsem ideološke posledice.

Debata o državljanski vzgoji ima že brado političnega in strokovnega boja

O uvedbi podobnega predmeta je že 2015 potekala debata tudi v parlamentu z odločevalci in različnimi predstavniki organizacij itd. Takrat je Matej Cepin s Socialne akademije, ki se ukvarja z aktivnim državljanstvom med mladimi, zapisal: “Najboljši način za to je učenje z delom (learning by doing). Ko mladi sami, s svojimi močmi, v svojih skupinah ali okoljih nekaj ustvarijo – naj bo to prostovoljno delo, neko stališče, film, inovacija, podjetniška ideja … je potrebno biti tam in to vključiti v družbo. Potrebujemo peskovnike, v katerih bodo mladi preizkušali svoje ideje in se po načelu koncentričnih krogov pomikali iz ožjega proti širšemu okolju. Kaj so lahko takšni peskovniki? Mladinske organizacije, dijaške in študentske skupnosti, prostovoljno delo, mladinske pobude, participacija v svetih zavodov ipd. Čim več takšnih peskovnikov, ki ne bodo le farsa, ampak resna stvar!”

Politični pogledi na celotno situacijo so tudi izjemno različni. Tako je denimo Mojca Škrinjar, nekdanja državna sekretarka in predsednica Odbora za izobraževanje, znanost in šport pri Strokovnem svetu SDS, že ob prvi Pikalovi napovedi komentirala: “Idejo o predmetu, zasnovanem na vrednotah slovenske države, ki je nastala na podlagi plebiscita 1990 ter po zmagoviti osamosvojitveni vojni, bomo zagotovo podprli.”

Za Domovino pa je situacijo komentirala tudi predsednica Mladinskega sveta Slovenija Anja Fortuna, ki pravi, da aktivno državljanstvo in državljanska vzgoja predstavljata pomemben element vzgoje mladih. Na tem veliko delajo že številne mladinske organizacije in organizacije za mlade. Predmet v šoli bi bil sicer dobrodošel, je nadaljevala Fortuna, ampak se odpirajo vprašanja na področju vsebine, usposobljenosti predavateljev ter vključitve dosedanjih dobrih praks izven formalnega izobraževanja.

6 KOMENTARJI

    • AMENNN !!! ! !!! DOBRO POVEDANO !!! ! !!! In Kmalu Bomo zopet lahko slišali o Posilstvih , če že ne o Umorih , ali celo o Obglavljenjih kake Naivne in Zlobne študentke, ki se vlači naokrog samo še zaradi Nečistovanja .

  1. Da so se ravnatelji slovenskih srednjih šol tako frontalno uprli poskusu uvajanja novega učnega predmeta “aktivno državljanstvo v tretji letnik srednjih šol”, je po eni strani presenetljivo in pomenljivo, po drugi pa tudi zaskrbljujoče.
    Vsekakor je treba razumeti njihov strah pred dodatno količinsko in kakovostno obremenitvijo dijakov, če istočasno ne bodo šolske oblasti poskrbele tudi za nujne razbremenitve obveznih dijaških predmetnikov in urnikov.
    Najbrž pa imajo ravnatelji na sumu ministra dr. Jerneja Pikala, da skuša z novim “državotvornim predmetom” povečati povpraševanje po vse teže zaposljivih diplomantih politologije na FDV Univerze v Ljubljani ter zagotoviti “svojim” nekdanjim in aktualnim študentom “ljubi kruhek” doma, saj na tujem za njihova pridobljena znanja in kompetence, žal, ni zaslediti posebnega zanimanja.
    Po drugi strani pa je frontalno odklanjanje domišljene in učinkovite vzgoje mladih za aktivno državljanstvo tudi zaskrbljujoče in porazno, saj je jasno, da brez okrepljene politične in državljanske prosvetljenosti ne bo mogoče spreminjati porazne volilne abstinence ter brezbrižne nezainteresiranosti skoraj polovice potencialnega volilnega telesa v državi, in tudi ne naivnega nasedanja druge, politično aktivne polovice volilnih upravičencev na populistične limanice ter pristran(kar)ske agitacijsko-propagandistične kampanje vladajočih političnih sil “statusa quo”.

  2. Vsi tretji razredi vseh srednjih sol v Sloveniji po 35 ur…. Izracunajte, koliko sluzb za politologe z rdecega FDV je to.
    Da o neizmerljivi koristi za SD in Levico ne govorimo.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime