Prva anketa po volitvah umerjena po volilnem rezultatu: kdo je v vzponu in kdo v zatonu

Uredništvo

"Volitve so edina prava anketa," je skoraj že oguljena fraza, ki pa zato nič manj ne drži. Tako kot praviloma vse, so tudi aprilske državnozborske volitve resetirale razmerja v javnomnenjskih anketah slovenskih agencij. 

Prvo povolilno je objavil časnik Delo. Mediana pa je tokrat namerila približno takšne rezultate, kot smo jih videli na volitvah in precej drugačne, kot še 14 dni pred njimi. 

Mediana je razpoloženje ljudi z javnomnenjsko anketo merila drugi teden po volitvah. Za Gibanje svoboda se je izreklo 26,4 % med vsemi vprašanimi, 18,1 % pa je za svojo izbiro navedlo SDS. Svoboda je močno izboljšala svoja prejšnja anketna rezultata, SDS pa je ostal na enakih odstotkih.

Močno pa je poskočila podpora Novi Slovenji na tretjem mestu. Izbralo jo je 6,1 % anketirancev, medtem ko SD zgolj še 4,4 %, kar je skoraj polovico manj kot v anketi Dela 14 dni pred volitvami. Strmo je zdrsnila tudi podpora Levici, na 4,2 %, še bolj LMŠ-ju in SAB-u, ki ju je Mediana pred volitvami gladko postavljala v parlament, sedaj pa sta se znašla na dveh odstotkih podpore, enako kot Povežimo Slovenijo.

Primerjava rezultatov volitev ter rezultatov med opredeljenimi anketiranci v anketi 14 dni pred in 14 dni po volitvah kaže na kar nekaj razhajanj. Pred volitvami je bila podcenjena podpora Svobodi, ki pa je po volitvah še kanček višja od volilnega rezultata. Močno precenjena pa je bila podpora SD-ju, Levici, LMŠ-ju in SAB-u. Malenkost slabše od volilnega rezultata je sredi aprila kazalo tudi Povežimo Slovenijo, pa tudi tokrat so ji v Mediani namerili manj od volilnega rezultata.



Zadnja povprečna ocena dela vlade znaša 2,62, kar je nekoliko manj kot pretekla meseca. V opozicijo bosta vladni stranki pospremljeni s četrtinsko oceno pozitivnega dela v vladi, četrtinsko srednjega, slaba polovica anketirancev pa ji je dala (zelo) negativni oceni.

Na vrh barometra priljubljenosti politikov se je povzpel Robert Golob (povprečje 3,16), pred Borutom Pahorjem (3,06) in Janezom Poklukarjem. Sledijo Jernej Vrtovec, Tanja Fajon, Igor Zorčič, Janez Cigler Kralj, Matej Tonin in Anže Logar.

KOMENTAR: Uredništvo
Pravilo povolilnih anket: <em>Kdor ima</em>, se <em>mu bo dalo</em> še več; <em>kdor</em> pa <em>nima</em>, se <em>mu bo vzelo</em> še tisto, <em>kar ima</em>.
Ko se na volitvah premešajo karte, se praviloma to odrazi tudi v javnomnenjskih anketah. Zelo pomembno pri tem je dojemanje volilnega rezultata. Če ta za določeno stranko obvelja kot pozitiven, ta v sledečih anketah praviloma doživlja dvig podpore, ki je lahko hitro višja od tiste na volitvah. Po drugi strani pa stranke, ki na volitvah obveljajo kot poraženke, v sledečih anketah praviloma izgubijo še tisto podporo, ki so jo imele. Če pogledamo konkretneje: stranki, ki sta na minulih volitvah obveljali kot zmagovalki, sta v absolutnem smislu Gibanje svoboda in v relativnem smislu Nova Slovenija. Rezultati obeh so boljši tako od predvolilnih anket kot samih volitev. Na drugi strani imamo SD, LMŠ in SAB, ki so obveljale kot poraženke, in tako jim kažejo tudi povolilne ankete. Delna izjema je Levica, ki ji anketa kaže boljši rezultat od volilnega, vendar hkrati mnogo slabšega, kot ji je kazala oba meseca pred volitvami. Obenem je tudi SDS obveljala kot relativna poraženka, pa vendar podpore ne izgublja. A je, glede na meseca poprej, hkrati tudi ne pridobiva. To pomeni, da je SDS na svojem steklenem stropu in višje praktično ne more. Stranki, ki sta pridobili, imata možnost, da pridobita še več. A mnogo težje bo to za stranko, vzniklo pred volitvami, torej Gibanje Svoboda. Prejšnje izkušnje s tovrstnimi instant strankami kažejo, da po vzpodbudnih začetkih z visoko podporo kmalu postanejo žrtve previsokih in nerealnih ljudskih pričakovanj - ravno tistih, ki so jih ponesle do takšnih odstotkov. Zato bo zanimivo gledati, kako se bo s tovrstnimi pričakovanji soočala Golobova Svoboda in kako se bo to odražalo na izmerjeni podpori. Po drugi strani pa ima Nova Slovenija na valu pozitivnega vrednotenja njenega rezultata in hkratne resigniranosti pri drugih strankah desno od sredine edinstveno priložnost, da se močno okrepi in po odstotkih morda celo približa dominantni stranki na desnici. Če ji bo v prvih mesecih to uspelo, in se bo vzpostavila kot samostojna alternativa levi vladni koaliciji, bi to lahko pomenilo dokončen strankin preboj med velike. Če pa bo tudi po šestih mesecih ali letu dni njen rezultat ostal zabetoniran na sedanjih volilnih odstotkih, pa bo to nedvomno kazalec zapravljenega trenutka, ki bo zahteval samorefleksijo in odprl vprašanje, kako in s kakšnim vodstvom krščanski demokrati vendarle lahko naredijo tako želeni preboj.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

SEP
11