Proti Lenarčiču na Odboru za zadeve EU zgolj radikalna levica

Šarčev komisarski kandidat Janez Lenarčič je na seji Odbora za zadeve Evropske unije prejel prepričljivo podporo. Zanj je glasovalo 8 članov odbora, dva sta bila proti. Podpora, ki jo je prejel, je bila dejansko še višja, saj so mu v stranki SD glas za zaradi spornega načina izbora odrekli ter se glasovanja vzdržali. A ob tem dodali, da ima v primeru zasedbe funkcije njihovo polno podporo.

Glasovali niso tudi poslanci SDS. Negativno mnenje so mu tako podali le v stranki Levica. Preostale stranke so kandidata podprle.

Mnenje odbora za vlado sicer ni zavezujoče, je pa lahko zelo pomembno pri obravnavi kandidata v poznejših postopkih. Močne kandidate je v nadaljevanju praktično nemogoče zamenjati na način, kot se je to Sloveniji zgodilo v prejšnjem mandatu, kjer je Alenka Bratušek po mučnih zaslišanjih svojo kandidaturo umaknila.

Na Lenarčičevi predstavitvi kakšnih presenečenj ni bilo pričakovati. Za Levico je bil nesprejemljiv, kar so povedali že prej, v SD pa niso mogli skriti užaljenosti zaradi postopka izbora, zato so se na seji vzdržali. Njihovi nastopi so bili v znamenju očitkov o demokratični legitimnosti, so se pa kandidatu za svojo odločitev opravičili, saj se zavedajo njegove velike strokovnosti. Skrivnostni so bili v SDS, kjer s kandidatom na pogovorih niso bili prizanesljivi, a razlogov za zavrnitev niso našli in so se glasovanja brez dodatne obrazložitve vzdržali. Druge stranke pa so podporo najavile že pred sejo.

.@jozefhorvat v DZ: Poudarjam, da danes ne glasujemo o tem, ali je bil postopek izbire kandidata za evropskega komisarja pravilen oz. demokratičen ali ne. Naša podpora kandidatu ni podpora vladi @sarecmarjan, ampak je podpora slovenskemu kandidatu za evropskega komisarja.

— NSi (@NovaSlovenija) July 25, 2019

Takšna zaslišanja so za Lenarčiča popolna formalnost

Na zaslišanju se je takoj videlo, da je bo Janez Lenarčič s pridom izkoristil vse svoje evropske in diplomatske izkušnje. Zaradi svojega dela pozna tako rekoč vse probleme, s katerimi se EU danes sooča in o njih pogovarja in dogovarja. Je zavezanec evropski zgodbi. Uspešno je sodeloval z vsemi zadnjimi vladami in imel eno od glavnih vlog pri slovenskem predsedovanju Svetu EU.

Težko bi pritrdili, da je res brez političnih izkušenj. Večkrat je že sodeloval pri pogajanjih in političnih usklajevanjih, nenazadnje je v EP tudi večkrat zagovarjal stališča Sveta EU.

Levica: Potrebovali bi nekoga, ki je bolj odločen

V predstavitvi se je uspel uspešno izogniti pastem, ki so jih zanj pripravili člani odbora, a obenem dovolj konkreten, da ga razen članov Levice nihče ni mogel obdolžiti izmikanja.

Slednjim se je zameril zlasti s svojim odgovorom o evropski minimalni plači, ko je odgovornost za to prenesel na države članice. V Levici pa bi odgovornost za to v luči Macronovega predloga prenesli na evropsko raven.

Želeli pa bi si tudi trdnejše stališče glede obdavčenja spletnih velikanov.

Arbitraža, svoboda govora in migracije v EU

Seveda se poslanci v razpravi niso mogli izogniti usodi arbitražne odločbe. Lenarčič pravi, da je iz njegovih zapiskov jasno, da je trenutna komisija o tem odločala samo dvakrat in obakrat zavzela stališče, da je vladavino prava pomembno spoštovati. Sedaj je zadeva pred sodiščem in njemu se trenutno ne zdi primerno, da bi se do tega pred razglasitvijo sodbe kdorkoli opredeljeval. Njegovo načelno stališče pa je jasno in se ujema z mnenjem zdajšnjega predsednika komisije. Pravnomočne in dokončne sodbe sodišč je potrebno spoštovati.

Po Lenarčičevem mnenju je potrebno svobodo govora varovati in jo braniti. Ta meja svobode govora se sicer nekje zagotovo konča. Toda to mejo lahko postavi zgolj sodišče.

Glede migracij v sami EU pa pravi, da bo potrebno s pomočjo kohezije čim bolj izenačiti kvaliteto življenjske ravni in razvojne perspektive posameznih držav. Le tako se bodo lahko ti za manj razvita območja uničujoči tokovi zmanjšali.

Ruska aneksija Krima in nezakonite migracije

Največ vprašanj so za Lenarčiča imeli v stranki SDS. Zlasti so jih zanimale poteze komisije pri aneksiji Krima in dogovor o obvladovanju nezakonitih migracij. Glede slednjega je zagotovil, da predlogi, ki so jih na mizi imeli zadnja štiri leta, niso več v igri. Enakomerna delitev migrantov med vse članice je mrtva. Treba bo najti drugačen kompromis in poenotiti azilne postopke, po katerih nobena članica pri obravnavi prošenj za azil za migrante ne bo ugodnejša od drugih.

Glede aneksije Krima pa je neomajen, Rusija krši dogovore in mednarodno pravo. Dokler ne bo napredka pri uresničevanju Sporazuma iz Minska popuščanj ne bo.

Poslanci SDS so se glasovanja vzdržali.