Programi strank desno od sredine za evropske volitve: kje so razlike?

Rok Čakš
Od štirinajstih kandidatnih list se jih na letošnje volitve v Evropski parlament kar polovica podaja brez programa, še kakšna pa zgolj z enostranskim dokumentom z osnovnimi poudarki, smo ugotavljali že v prejšnjem članku o programih strank levo od sredine. 

Med štirimi strankami desnega političnega pola, ki jim namenjamo pozornost v drugem članku o programih, so programsko najbolj skopi v Domovinski ligi, najbolj izčrpni pa v Novi Sloveniji. Tudi če upoštevamo nastop SDS in SLS s skupno listo.

V spodnji tabeli je pregled programov in besed, ki se najpogosteje pojavljajo (klik za povečavo):

klik za povečavo


Prva primerjalna tabela kaže ključne poudarke programov obeh krščanskih strank:



V spodnji tabeli pa si oglejte še izstopajoče programske točke Slovenske demokratske stranke in novo ustanovljene Domovinske lige:




[do_widget id=podcast-playlist-3]
KOMENTAR: Rok Čakš
Trije plus en odtenek pomladi ... 
Čeprav si je termin za svoj Načrt Evropske pomladi za te volitve izposodil grški radikalni levičar Yanis Varoufakis, pa se izvornim strankam slovenske pomladi tudi v programih za evropske volitve vidi, da izhajajo iz istih nazorskih usmeritev in vrednotnih temeljev, zasajenih v nekdaj tako živem pomladnem upanju po demokratični in samostojni Sloveniji v demokratični, odprti in solidarni Evropi. Od trojčka s svojimi skrajnejšimi stališči in pogledi nekoliko odstopa novorojenček, ki pa se v širšem nazorskem okviru vendarle ne razlikuje toliko od svojih odraslih bratov. V programih obeh strank s skupne liste in Nove Slovenije lahko najdemo praktično identične fraze, kot so socialno-tržno gospodarstvo, družina kot temelj, krščanska kulturna identiteta in podobno. Čeprav je Slovenska demokratska stranka od nekdaj slovela po poglobljenih in razdelanih volilnih programih, so tokrat nekoliko podlegli sodobnim trendom marginalizacije programov v političnem marketingu in se pri sestavljanju le-tega niso pretirano pretegnili. Pravzaprav podobno velja tudi za SLS, sploh pa za Domovinsko ligo, ki s tem, kar imajo programskega za povedati, mahajo na enem A4 formatu. A za vse velja, da jim vsaj nihče ne more očitati, da volilnega programa nimajo. Pri trenutno tako nepopularnem poglabljanju v vsebino in njenem izlitju na papir še najbolj trmasto vztraja Nova Slovenija, čeprav tudi njihovo Zaupanje denimo Levica s svojim Za Evropo ljudi, ne kapitala vsaj po obširnosti prekaša za petkrat. Tolažijo se lahko, da bi kaj drugega verjetno pokazala tehtnica realističnosti/utopičnosti zapisanega. Kar se tega tiče, so vsaj programi pomladnega trojčka v prihajajočem mandatu realno izvedljivi. A garant in hkrati pogoj za to je močan rezultat Evropske ljudske stranke, precej boljši od tega, kar jim trenutno kažejo Bruseljske ankete. Če bodo prešibki, bodo bodisi talci združenih levoliberalnih sil, bodisi radikalno nacionalističnih idej čudakov kot so Marine Le-Pen, Geert Wilders, Alexander Gauland in podobnih. Če se trojček z zmernimi toni zavzema za reformo in evolucijo Evropske unije, pa bi Domovinska liga v njeno strukturo zarezala mnogo bolj radikalno, korenito. Te možnosti sicer skoraj zagotovo ne bodo imeli, saj njihove uvrstitve v Evropski parlament ni za pričakovati. Lahko pa si naredijo dobro osnovo za dolgoročno zamenjavo Slovenske nacionalne stranke na skrajnem desnem robu slovenskega političnega prostora. Kljub neizpodbitni programski sorodnosti SDS, SLS in NSi in realnim možnostim, da vse tri ponovno zasedejo mesto v Evropskem parlamentu, pa naslednjih volitev morda ne bodo dočakale v skupni družini. Nad EPP se namreč zbirajo temni oblaki Orbanovega soliranja in koketiranja s populistično desnico, ki bi po volitvah lahko privedla do dokončnega Fideszovega odhoda med nacionaliste. V zadnji tovrstni potezi je Orban včeraj odrekel svojo podporo spitzenkandidatu EPP Manfredu Webru, kar je nekatere privržence DOM-a ponovno spomnilo na SDS-ovo prevažanja Webra s helikopterjem po Sloveniji. In če vsaj za SLS in NSi verjetno ni dileme, pa si bodo ob vse bolj verjetnem Orbanovem odhodu vsaj v SDS užaloščeno prepevali refren "should I stay or should I go". Do takrat pa jim ostane le molitev, da se scenarij iz nočne more, tako zanje, kot verjetno tudi za Evropsko unijo na splošno, ne bo tudi resnično zgodil. 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Varuhi revolucionarne dediščine danes praznujejo, a ni jasno, česa se spominjajo
  • 27. 04. 2026
Nataša Pirc Musar javno priznala, da je prelomila obljubo
  • 26. 04. 2026
[Posnetek pretepanja] Simon Jernejc na trasi kanala C0 s kriki na pomoč: »Uroš! Uroš!«
  • 25. 04. 2026