Pritisk Bruslja na srednjo Evropo preko ocene delovanja "pravne države"? Slovenski poslanci si niso enotni.

POSLUŠAJ ČLANEK
Embed from Getty Images
Na v četrtek zaključenem zasedanju evropskega parlamenta v Strasbourgu so med drugim sprejeli predlog poročila, po katerem bodo države članice, ki ogrožajo pravno državo, lahko izgubile sredstva EU. Poročilo je na neki način nadgradnja sedmega člena Pogodbe o EU. Ta določa, v da primerih hudih kršitev vrednot EU, lahko sklene, da državi članici pravice iz članstva, vključno z glasovalnimi pravicami mirujejo.

"Uporniki" v vseh strankah


Včeraj sprejeti predlog pa določa, da lahko v primeru nepravilnega delovanja organov države članice, pride do delne ali popolne blokade izplačil iz proračuna EU. Predlog je bil sprejet s 397 glasovi za in 158 glasovi proti.

Vzdržalo se je 69 poslancev. Proti so bili zlasti poslanci članic EU iz srednje in vzhodne Evrope. Evropska ljudska stranka (EPP) je predlog podpirala, vendar je prav največ njenih članov glasovalo proti. Proti so bili tudi slovenski poslanci iz EPP. Manfred Weber, kandidat za prihodnjega predsednika Evropske komisije in vodja poslanske skupine EPP v Evropskem parlamentu ni glasoval.

Razdeljeni so tudi slovenski evropski poslanci, slovenski člani EPP so proti, drugi pa so predlog podprli. Tisti, ki so glasovali za izpostavljajo nujnost kaznovanja kršilcev, poslanci na listi EPP pa se najbolj bojijo zlorab.

Sedmi člen evropske pogodbe


Sedmi člen evropske pogodbe je za kršenje temeljnih vrednot predvideval zelo hudo kazen, mirovanje članstva. Njegova uporaba je zato prišla v poštev le v izjemnih primerih. Medtem pa novo poročilo predvideva nekoliko milejše ukrepe. Zato se predvideva, da bo lažje sprejeti soglasje o morebitnih sankcijah. Še vedno pa morajo biti le te potrjene na več stopnjah. Po predlogu poročila ni več predvideno soglasje vseh držav članic. Pri sedmem členu je že ena sama članica Sveta EU njegovo odločitev lahko blokirala. Po tem predlogu se to ne more zgoditi.

Predlog predvideva, da se postopek začne na predlog Evropske komisije za zamrznitev določenega zneska. Ta se potem prenese v proračunsko rezervo. Odločitev prične veljati v štirih tednih, razen če parlament s kvalificirano večino te odločitve ne spremeni ali zavrne. Na takšen način sklepa posamezna država članica ne more več blokirati.

V katerih primerih predlog predvideva sankcije


V četrtek sprejeto poročilo predvideva sankcije v primerih, če je ogroženo:

  • pravilno delovanje organov države članice, ki izvršujejo proračun EU

  • pravilno delovanje organov, ki izvajajo finančni nadzor

  • učinkovito preganjanje korupcijskih in davčnih goljufij

  • učinkovito nadziranje s strani sodišč

  • učinkovito preprečevanje in kaznovanje davčnih utaj in davčne konkurence


Delovanje teh področij naj bi vsako leto preverjala ekipa neodvisnih strokovnjakov, ki bi nato podala poročilo.

Zagovorniki zakona pravijo, da je ta mišljen za vse članice EU, vendar pa nasprotniki dvomijo o njegovi politični nemotiviranosti. V nasprotju z njimi pa evropski komisar za proračun Günther Oettinger v njem vidi predvsem zaščito evropskega denarja.

Obseg sankcij


Kazni za kršitve so torej finančne. Članici se prekinejo izplačila sredstev iz evropskega proračuna, pri čemer pa mora država članica svoje obveznosti še vedno izpolnjevati. Pri tem pa so predvidene tudi varovalke, da ne bi brez sredstev ostali uporabniki na koncu iz plačilne sheme, kot so raziskovalci ali organizacije civilne družbe.

Kaj o predlogu menijo slovenski evropski poslanci


Slovenski evropski poslanci so v svoji podpori poročilu razdeljeni. Igor Šoltes (Zeleni) je odločitev parlamenta podprl:

»Posegi v vladavino prava in temeljne vrednote EU so nedopustni in ne smejo ostati neopaženi, zato podpiram pravila, da bi vlade, ki posegajo v delo sodišč ali se spopadajo s prevarami in korupcijo, tvegale izgubo sredstev EU. Pri demokraciji, vladavini prava in ostalih ključnih postulatih evropske ideje, ne smemo pristajati na kompromise, saj tukaj kot Evropa pademo ali obstanemo in to morajo s svojim stališči in dejanji povedati tudi EU institucije.«

Podobno mnenje je zavzela tudi evropska poslanka Tanja Fajon (S&D):
»V EU smo že dlje časa priča različnim kršitvam, ki predstavljajo grožnje vladavini prava tudi na evropski, ne zgolj na ravni posameznih članic - kršiteljic. Zato sem zadovoljna, da smo državam, ki si tovrstne kršitve privoščijo (tudi zaradi zavedanja, da ne bodo sankcionirane), jasno sporočili, da se mora ta praksa prenehati.«

Dodaja, da so se države članice EU ob vstopu zavezale k spoštovanju evropskih vrednot. Zato obsoja dejanje poslancev EPP, ki so glasovali proti, saj to po njenem mnenju spodkopava demokratične temelje EU.

Slovenski člani EPP opozarjajo na možnost zlorab


Lojze Peterle (EPP) poročila ni podprl:

»Zadevno poročilo uvaja “hitro kaznovanje” v primeru nespoštovanja pravne države po “bruseljskih kriterijih” (...). Poročila nisem podprl, ker mislim, da ni najprimernejši odgovor na stranpoti vladavine prava. V aktualni evropski situaciji lahko to pripelje do nadaljnje polarizacije med Zahodno in Srednjo Evropo. Obe bi potrebovali več dialoga kot kaznovanja. Ponovno se je namreč pokazalo, da Zahodna Evropa ne razume specifik Srednje Evrope. Tako kažejo tudi glasovi poslancev različnih strank. (...) Ultimativno kaznovanje se mi ne zdi primerna pot v času, ko nam izrazito manjka skupnih imenovalcev. Ob tem je treba omeniti še namero, da se Srednji Evropi razporedi manj kohezivnih sredstev, kar gotovo priliva olje na ogenj celotne situacije.«

Podobnega mnenja je tudi Romana Tomc (EPP):

»Najprej menim, da so pravila in kriteriji prepoznavanja kršitev načel pravne države tako splošni, da omogočajo možnosti zlorabe. Poleg tega bi rada opozorila, da poročilo povezuje spoštovanje načel pravne države s koriščenjem kohezijskih sredstev. S tem pravilom pa ne bi kaznovali držav in njihovih institucij, ki kršijo načela vladavine prava, temveč končne uporabnike kohezijskih sredstev. Lahko bi se zgodilo, da občina ne bi prejela izplačila sredstev za izgradnjo komunalne infrastrukture, ker bi imela država blokirana kohezijska sredstva. In to kljub temu, da so bila sredstva že odobrena in dogovorjena. To lahko povzroči velike težave na strani lokalnih skupnosti.«

CMenim, da sta delovanje pravne države in kohezija po strokovni plati povsem različni in nezdružljivi področji. Vprašanje vladavine prava bi morali reševati na drugačen način, ne pa z odvzemom kohezijskih sredstev.«

Obenem pa dodaja, da mnoge članice EU ne izpolnjujejo priporočil komisije glede reform in stabilizacije javnih financ. Med njimi je tudi Slovenija. In zaključi, da je to področje bistveno bolj primerno za takšne vrste sankcij.


Tudi Franc Bogovič poročila ni podprl.

Strinja se, »da je v zadnjih letih vedno več problemov s spoštovanjem pravne države v EU in tudi povsem različnih tolmačenj le-te v posameznih državah, npr. Madžarska, Italija, Slovaška, Poljska, Malta, Romunija, Češka, Francija, Hrvaška, mogoče tudi Slovenija - delovanje pravosodnega sistema.

Vendar s to uredbo, ki bo postala ena izmed zakonodajnih delov bodoče finančne perspektive, želijo evropske institucije uporabiti evropska sredstva kot sredstvo za discipliniranje držav.

To se mi zdi nedopustno in bojim se, da glede na razprave, ki smo jih imeli v Evropskem parlamentu bo uredba zgolj povečala prepad med zahodnimi državami članicami in preostankom EU.«

Poleg tega bodo z odvzemanjem sredstev bistveno bolj kaznovali državljane kot člane problematičnih vlad. Ukrep tako ne bi prizadel politikov, ki so zato odgovorni. Kar pa ni prav in prav zato se tolikšno število njegovih evropskih kolegov s predlaganim ni strinjalo. In sklene:

»Prepričan sem namreč, da ima EU na voljo tudi druge, bolj politične in učinkovite instrumente, ki lahko ustvarijo pritisk na vlade teh držav, da začnejo bolj slediti temeljnih EU vrednotam.«
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike