Pristali smo na repu Evrope

Ekonomija in gospodarstvo sta ključnega pomena za delovanje države, a prav na tem področju se trenutno ne moremo pohvaliti, o čemer pričajo zadnji rezultati Eurostata. Največji upad obsega storitev je poleg Litve in Romunije dosegla Slovenija. 

Slovensko gospodarstvo se je znašlo v velikih težavah, o čemer zdaj pričajo tudi rezultati. Po poročanju STA se je februarja obseg storitev v državah z evrom na mesečni ravni povečal za odstotek, v celotni EU pa za 1,1 odstotka, medtem ko je Slovenija nazadovala. Evropski statistični urad Eurostat je izračunal, da je bila na letni ravni rast 4,9- oz. 4,8-odstotna. To pomeni, da smo obeh primerjavah zaostali za povprečjem, na mesečni ravni pa smo zabeležili celo največji padec obsega storitev med državami v Evropski uniji. Ta se je skrčil za kar 1,9 %. Podatek o obsegu storitev je zelo pomemben indikator kondicije gospodarstva, saj zajema tako vzdušje potrošnikov kot robustnost industrije.

Kaj kažejo podatki po panogah in državah?

Najbolje je šlo turizmu in gostinstvu. Obseg storitev v državah z evrom se je v teh dveh panogah februarja na mesečni ravni povečal za 1,7 odstotka, v informacijski in komunikacijski dejavnosti za 1,5 odstotka, v transportu in skladiščenju pa za 0,6 odstotka. Najnižjo rast so zaznali v poslovanju z nepremičninami, in sicer 0,1 odstotek, na področju strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti 0,5 odstotka ter v administrativnih in pomožnih storitvenih dejavnosti 0,3 odstotka.

Glede na države je Eurostat, ki je razpolagal s podatki 27-ih držav članic EU, sta največji napredek z rastjo obsega storitev v mesecu februarju zabeležili Madžarska in Belgija, ki sta imeli 2,9 odstotno zvišanje. Sledi ji Poljska s 2,5 odstotka ter Grčija in Malta, kjer je vsaka zabeležila vsaka 2,3 odstotka rasti. Največji upad je z -1,9 odstotki zasedla Slovenija. Družbo na nezavidljivem repu lestvice ji delata Litva z -1,7 odstotki in Romunija z -1,6 odstotki.

Pregled letne ravni

Obseg storitev v državah z evrom se je na letni ravni februarja najbolj povečal v informacijski in komunikacijski dejavnosti, in sicer 8,4 odstotka. Na drugo mesto se je zavihtelo področje strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti. Tam je bilo opravljenih 4,9 odstotka več storitev, medtem ko je bila v turizmu in gostinstvu ta številka večja za 3,8 odstotka. Nekaj manj, 3,5-odstotno leto rast so zabeležili v transportu in skladiščenju ter v administrativnih in pomožnih storitvenih dejavnosti. V poslovanju z nepremičninami je bila letna rast z 1,9 odstotka najnižja. Po podatkih Evropskega statističnega urada so med državami članicami največjo letno rast zabeležile Grčija s 15,1 odstotka. Sledita ji Danska s 14,6 odstotki in Litva z 12,8 odstotki. Slovenija je zabeležila 1,1 odstotek večjo rast v primerjavi z letom prej. Največji upad so zabeležili na Slovaškem -3,4 odstotka, Češkem -3,1 odstotka in v Romuniji -2,4 odstotka.

Če si za konec pobližje pogledamo še naša uvoz in izvoz, ta vidno upadata. Marca je Slovenija izvozila za 5,1 milijarde evrov blaga, kar je 2,1 odstotka manj kot marca lani. Še slabše rezultate je imel uvoz. Ta se je zmanjšal za 6,7 odstotka na nekaj manj kot 5,1 milijarde evrov. Skupno, v prvih treh mesecih letošnjega leta, statistiki še vedno opažajo rast trgovinske menjave – uvoza za 8,7 odstotka, izvoza pa za 2,1 odstotka.