Primer Aleksandre Pivec ali kdo in zakaj (ne) sme na soočenja na RTV

Foto: Peter Merše
POSLUŠAJ ČLANEK
Pred kratkim je RTV Slovenija argumentirala svojo odločitev o uvrstitvi in neuvrstitvi med parlamentarne stranke kar o dveh strankah. Tako je že v petek odločila, da Golobova stranka Gibanje Svoboda ne spada med parlamentarne stranke, ker nima tovrstne zgodovine, kar je bila dokaj pričakovana in logična poteza.

Nekoliko več prahu pa je povzročila odločitev, da med parlamentarne stranke spada stranka Naša dežela Aleksandre Pivec, češ da gre za naslednico stranke Desus. Odločitev buri duhove, glede na to, da Desus kot stranka še vedno obstaja in bo na volitvah nastopala v vseh volilnih okrajih, hkrati pa je RTV s tem povzročila celo pravo malo vojno med Desusom in Našo deželo.

Odločitev o uvrstitvi med parlamentarne stranke nepričakovana


RTV Slovenija pri organizaciji volilnih soočenj uporablja delitev na parlamentarne in neparlamentarne stranke. Tako v prvi kategoriji najdemo stranke, ki so prisotne v tokratnem sklicu državnega zbora, v drugi pa bodisi nove stranke, ki še nikoli niso nastopile na volitvah, in tiste, ki so že bile, a jih v trenutnem sklicu ni.

V petek je tako RTV Slovenija v svojem sporočilu za javnost naznanila, da stranke Gibanje Svoboda ne bo uvrstila v soočenja parlamentarnih strank. Odločitev je v skladu z dejstvom, da gre za novo stranko, čeprav so se pojavila tudi nekatera mnenja, da bi jo lahko uvrstili med parlamentarne stranke, saj sta v njej že dva aktualna poslanca (Janja Sluga in Jurij Lep).

Za uvrstitev med parlamentarne stranke po pravilih RTV ne zadošča, da je stranka zastopana s tremi poslanci, stranka mora biti izvoljena v državni ali pa vsaj evropski parlament. Tako je v ponedeljek RTV nekoliko presenetljivo odločila, da bo stranko Naša dežela, ki jo vodi Aleksandra Pivec, uvrstila med parlamentarne stranke. Dva člana stranke sicer že sedita v sedajšnji sestavi parlamenta, in sicer Branko Simonovič ter Ivan Hršak, ki pa še vedno zastopata poslansko skupino Desusa.

Pravna služba RTV Slovenija je nekaj dni pred tem podala mnenje, da »ustanovitev nove stranke, pa čeprav jo ustanovi del članstva, vključno s poslanci, nima pravne kontinuitete s stranko, v kateri so ti člani prej bili«. Na podlagi tega Naša dežela na prvo soočenje parlamentarnih strank ni bila vabljena, zato so vložili pritožbo, kateri je bilo ugodeno.

Gre za t.i. mejni primer, v katerem se dokazuje nasledstvo neke stranke. V Naši deželi so uveljavljali obstoj pravnega nasledstva dela stranke Desus. To sicer ni prvi tak pojav. Leta 2008 je na soočenjih parlamentarnih strank nastopal Sašo Peče s stranko Lipa, ki se je istega leta odcepila od Jelinčičeve SNS. Nazadnje se je to zgodilo leta 2014, ko je na parlamentarnih soočenjih sodelovala stranka Alenke Bratušek (oziroma takrat še Zavezništvo Alenke Bratušek), ki je bila takrat nova stranka, a nastala iz dela Pozitivne Slovenije.

Tako se je stranka Naša dežela sklicevala na to, da gre za enak primer kot je bil leta 2014. RTV je njihovemu mnenju ugodila. Zapisali so, da gre za identične okoliščine. Obe predsednici (Pivčeva in Bratuškova) sta kandidirali na listi svoje prve stranke skupaj z drugimi poslanci, nato postali predsednici te stranke, izgubili ta položaj, ustanovili svojo stranko, v katero so se vključili nekateri poslanci, člani in vodilni kadri prvotne stranke, pri čemer pa stranki nista ustanovili svoje poslanske skupine, poslanci, ki pa so prestopili, so zastopali novoustanovljeno stranko.

Lisjak Gabrijelčič: Okoliščine niso identične


Na tviterju se je oglasil tudi politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič, ki je zapisal, da ne gre za identičen primer, kot pri Bratuškovi. Leta 2014 je imelo Zavezništvo Alenke Bratušek svojo poslansko skupino v parlamentu (z 10 poslanci, ki so prestopili iz Pozitivne Slovenije), kar Lisjak Gabrijelčič šteje za sprejemljiv kriterij pri odločanju, katera stranka spada med parlamentarne.

Da pa se šteje med parlamentarne stranke stranka s parlamentarno skupino (da ima 2 poslanca, ki sta v parlamentu, a nista v neki poslanski skupini, kar omogoča 31. člen Poslovnika državnega zbora), po njegovo ni relevanten kriterij. Če bi to upoštevali, bi morali šteti med parlamentarne stranke tako tudi Golobovo Gibanje Svoboda, pa tudi Lide Igorja Zorčiča, Naša Prihodnost Ivana Galeta, Dobra država itd.

Na odločitev RTV so se pritožili v Desusu, kjer so zapisali, da za to ni nobene podlage, pa tudi v Gibanju Svoboda (ki je sprožilo pritožbo na RTV). Predsednik Desusa Ljubo Jasnič je povedal, da je bila odločitev o uvrstitvi Naše dežele med parlamentarne stranke politično motivirana. Kot poroča Vladimir Vodušek, se že pišejo tožbe, Desus pa je sklical posebno novinarsko konferenco.

 

 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike