Prihajajo poenostavitve v javni upravi in pri poslovanju: manj papirologije, več elektronskega poslovanja
POSLUŠAJ ČLANEK
Slovenija je nadpovprečno zbirokratizirana država, enoletno delo vladnega strateškega sveta za debirokratizacijo pa zdaj dobiva obrise v konkretnem zakonskem predlogu.
Predlog zakona o debirokratizaciji, ki je v medkoalicijskem usklajevanju, odpravlja birokratske ovire iz kar 22 zakonov. Za običajne uporabnike med drugim uvaja plačevanje s kartico brez potrebe po izdajanju računov, elektronsko vročanje upravne pošte, ustanovitev registra predpisov ..., obenem pa poenostavlja administrativno poslovanje za pravne osebe in javno upravo.
Izstopajoči predlog, ki posega na pravno področje, je uvedba tako imenovane socialne kapice pri plači 6.000 evrov bruto, kar pomeni, da se bo od višjih bruto vsot plačevala le dohodnina, ne pa tudi prispevki.
Cilj predlaganega Zakona o debirokratizaciji je izboljšati stanje v Sloveniji glede administrativnih ovir in konkurenčnega poslovnega okolja, so zapisali predlagatelji. Zakon posega oziroma uvaja poenostavitve v 22 zakonih, od Zakona o splošnem upravnem postopku, do Zakona o športu ali Zakona o zdravstveni dejavnosti.
Izpostavljamo nekaj pomembnejših sprememb:
Vročanje pošiljk v postopkih z javno upravo, ki je doslej potekalo le preko fizičnega naslova, bo po novem mogoče tudi preko elektronskega naslova prebivalca.
To predvideva tudi razširitev podatkov v registru prebivalstva, ki se poleg imena, priimka, matične številke in hišnega naslova prebivališča dopolnjuje z elektronskim naslovom in s tem naslovom povezano številko mobilnega telefona.
Sporočanje elektronskega naslova in mobilne številke načeloma ni obvezno, a predlog določa, da mora posameznik, ki zunaj naslova stalnega ali začasnega prebivališča prebiva več kot 14 dni, upravni enoti sporočiti svoj elektronski naslov za vročanje ali sporočiti naslov osebe, ki naj v tem času prevzema poštne pošiljke – pooblaščenca za vročitve.
"V Zakonu o državni upravi se določi namesto primernega roka za odgovor, rok 15 dni z namenom, da bo državna uprava pripombe stranke redno obravnavala in nanje odgovarjala v predpisanem roku," preberemo v predlogu. Enako bo veljalo za vprašanja državljanov. S tem bo preprečeno, da bi ljudje na odgovore državnih uradnikov čakali tudi po več tednov.
Določilo o 15 dnevnem roku bo veljalo tudi za lokalne skupnosti (občine, krajevne skupnosti ...) oziroma za vse pravne in fizične osebe, ki na podlagi javnih pooblastil opravljajo upravne naloge.
Predlog sprememb vsebuje tudi, da se plačila s plačilno kartico štejejo za negotovinsko plačilo in ne za gotovinsko plačilo, kot je to sedaj zapisano v zakonu. Plačila s plačilnimi karticami se izvajajo negotovinsko, obstaja evidenca plačila, kdo je plačal in koliko je plačal. To pa pomeni, da bo račun ob plačilu s plačilno kartico končnemu kupcu prodajalec moral izdati le na kupčevo zahtevo.
Predvidene so tudi spremembe pri gotovinskem plačevanju, in sicer mora kupec blaga oziroma prejemnik storitve, ki je račun plačal z gotovino, prevzeti račun in ga shraniti neposredno po odhodu iz poslovnega prostora in ga na zahtevo predložiti pooblaščeni osebi davčnega organa ali Tržnega inšpektorata Republike Slovenije. Podrobnosti okrog tega bo določilo Ministrstvo za finance.
Za večjo preglednost veljavnih predpisov predvidevajo ustanovitev registra državnih predpisov, namenjenega trajnemu dostopu do veljavnega pravnega reda, iz katerega bo lažje razvidno, kateri predpisi so aktualni oziroma v veljavi. To do neke mere spreminja tudi vlogo Uradnega lista, ki bo namenjen le prvi seznanitvi s spremembami v pravnem redu po kronološkem zaporedju.
A med zbranimi predpisi denimo ne bo tistih, ki jih izdajajo lokalne skupnosti ali pa javne regulatorne agencije.
Za vsaj delno razbremenitev močno obdavčenih visokih plač zakon predvideva uvedbo tako imenovane "socialne kapice" pri plači šest tisoč evrov bruto. Torej, vsak, ki ima višjo plačo, ne bo plačal nič višjih prispevkov za socialno varnost od tistega, ki ima plačo šest tisoč evrov bruto. Nad tem zneskom bi se obračunavala le akontacija dohodnine.
Takšen ukrep pa za javne blagajne ne prinese le minusa, temveč tudi plus, saj so predvideni višji davčni prihodki iz naslova akontacije dohodnine; osnova za odmero dohodnine pri tistih z višjo bruto plačo bo namreč posledično višja. Po hitrem izračunu, ki so ga naredili pri časniku Finance, bi to pomenilo, da bo oseba z bruto plačo sedem tisoč evrov (kar je zdaj, upoštevajoč zgolj splošno olajšavo, 3.906 neto,) po novem na boljšem za 110 evrov na mesec. Zaposlenih oseb s plačo, kjer bi prišla v poštev socialna kapica, je v Sloveniji ta trenutek okoli enega odstotka.
Število predpisov bi krčili tudi z izločitvijo vseh tistih, ki zaradi poteka časa ali spremenjenih družbenih ali tehnoloških razmer ne morejo več ustvarjati novih pravic oziroma obveznosti. Prenehala naj bi tudi smiselna uporaba predpisov, ki se vlečejo še iz časov SFRJ.
Predlog zakona o debirokratizaciji, ki je v medkoalicijskem usklajevanju, odpravlja birokratske ovire iz kar 22 zakonov. Za običajne uporabnike med drugim uvaja plačevanje s kartico brez potrebe po izdajanju računov, elektronsko vročanje upravne pošte, ustanovitev registra predpisov ..., obenem pa poenostavlja administrativno poslovanje za pravne osebe in javno upravo.
Izstopajoči predlog, ki posega na pravno področje, je uvedba tako imenovane socialne kapice pri plači 6.000 evrov bruto, kar pomeni, da se bo od višjih bruto vsot plačevala le dohodnina, ne pa tudi prispevki.
Cilj predlaganega Zakona o debirokratizaciji je izboljšati stanje v Sloveniji glede administrativnih ovir in konkurenčnega poslovnega okolja, so zapisali predlagatelji. Zakon posega oziroma uvaja poenostavitve v 22 zakonih, od Zakona o splošnem upravnem postopku, do Zakona o športu ali Zakona o zdravstveni dejavnosti.
Iz predloga zakona o poenostavitvah: "Med drugim se poenostavlja vročanje v upravnem in pravdnem postopku, ukinja uporabo žiga v državni upravi, poenostavlja poslovanje državnih organov z javnimi uslužbenci, poenostavlja davčni postopek, ukinja institut odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti in ga nadomešča zdravnikom specialistom, ki ga Zakon o zdravniški službi opredeljuje kot temeljnega odgovornega nosilca opravljanja zdravstvene dejavnosti, omogoča prenos neporabljenih pravic porabe občin iz naslova sofinanciranja investicij v naslednje proračunsko leto, poenostavlja izdelavo plačilnih nalogov za policijo, ukinja obveznost izdaje računov, če stranka račun plača s kreditno kartico ..."
Izpostavljamo nekaj pomembnejših sprememb:
Elektronsko vročanje pošiljk v upravnih in pravnih postopkih za državljane
Vročanje pošiljk v postopkih z javno upravo, ki je doslej potekalo le preko fizičnega naslova, bo po novem mogoče tudi preko elektronskega naslova prebivalca.
To predvideva tudi razširitev podatkov v registru prebivalstva, ki se poleg imena, priimka, matične številke in hišnega naslova prebivališča dopolnjuje z elektronskim naslovom in s tem naslovom povezano številko mobilnega telefona.
Sporočanje elektronskega naslova in mobilne številke načeloma ni obvezno, a predlog določa, da mora posameznik, ki zunaj naslova stalnega ali začasnega prebivališča prebiva več kot 14 dni, upravni enoti sporočiti svoj elektronski naslov za vročanje ali sporočiti naslov osebe, ki naj v tem času prevzema poštne pošiljke – pooblaščenca za vročitve.
Hitrejša komunikacija med državljani in državno upravo
"V Zakonu o državni upravi se določi namesto primernega roka za odgovor, rok 15 dni z namenom, da bo državna uprava pripombe stranke redno obravnavala in nanje odgovarjala v predpisanem roku," preberemo v predlogu. Enako bo veljalo za vprašanja državljanov. S tem bo preprečeno, da bi ljudje na odgovore državnih uradnikov čakali tudi po več tednov.
Določilo o 15 dnevnem roku bo veljalo tudi za lokalne skupnosti (občine, krajevne skupnosti ...) oziroma za vse pravne in fizične osebe, ki na podlagi javnih pooblastil opravljajo upravne naloge.
Plačila s kartico ne bodo več zahtevala izdaje računa
Predlog sprememb vsebuje tudi, da se plačila s plačilno kartico štejejo za negotovinsko plačilo in ne za gotovinsko plačilo, kot je to sedaj zapisano v zakonu. Plačila s plačilnimi karticami se izvajajo negotovinsko, obstaja evidenca plačila, kdo je plačal in koliko je plačal. To pa pomeni, da bo račun ob plačilu s plačilno kartico končnemu kupcu prodajalec moral izdati le na kupčevo zahtevo.
Predvidene so tudi spremembe pri gotovinskem plačevanju, in sicer mora kupec blaga oziroma prejemnik storitve, ki je račun plačal z gotovino, prevzeti račun in ga shraniti neposredno po odhodu iz poslovnega prostora in ga na zahtevo predložiti pooblaščeni osebi davčnega organa ali Tržnega inšpektorata Republike Slovenije. Podrobnosti okrog tega bo določilo Ministrstvo za finance.
Ustanovitev registra predpisov
Za večjo preglednost veljavnih predpisov predvidevajo ustanovitev registra državnih predpisov, namenjenega trajnemu dostopu do veljavnega pravnega reda, iz katerega bo lažje razvidno, kateri predpisi so aktualni oziroma v veljavi. To do neke mere spreminja tudi vlogo Uradnega lista, ki bo namenjen le prvi seznanitvi s spremembami v pravnem redu po kronološkem zaporedju.
A med zbranimi predpisi denimo ne bo tistih, ki jih izdajajo lokalne skupnosti ali pa javne regulatorne agencije.
Uvedba socialne kapice pri 6.000 evrih bruto
Za vsaj delno razbremenitev močno obdavčenih visokih plač zakon predvideva uvedbo tako imenovane "socialne kapice" pri plači šest tisoč evrov bruto. Torej, vsak, ki ima višjo plačo, ne bo plačal nič višjih prispevkov za socialno varnost od tistega, ki ima plačo šest tisoč evrov bruto. Nad tem zneskom bi se obračunavala le akontacija dohodnine.
Takšen ukrep pa za javne blagajne ne prinese le minusa, temveč tudi plus, saj so predvideni višji davčni prihodki iz naslova akontacije dohodnine; osnova za odmero dohodnine pri tistih z višjo bruto plačo bo namreč posledično višja. Po hitrem izračunu, ki so ga naredili pri časniku Finance, bi to pomenilo, da bo oseba z bruto plačo sedem tisoč evrov (kar je zdaj, upoštevajoč zgolj splošno olajšavo, 3.906 neto,) po novem na boljšem za 110 evrov na mesec. Zaposlenih oseb s plačo, kjer bi prišla v poštev socialna kapica, je v Sloveniji ta trenutek okoli enega odstotka.
Število predpisov bi krčili tudi z izločitvijo vseh tistih, ki zaradi poteka časa ali spremenjenih družbenih ali tehnoloških razmer ne morejo več ustvarjati novih pravic oziroma obveznosti. Prenehala naj bi tudi smiselna uporaba predpisov, ki se vlečejo še iz časov SFRJ.
Zadnje objave
Možne spremembe Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti
12. 11. 2024 ob 9:34
V Avstriji ustavili postopek zoper dr. Aleša Štrancarja
12. 11. 2024 ob 6:00
Nepredvidljivost »zlate dobe za Ameriko«
11. 11. 2024 ob 18:20
Prepoznavni ljubljanski podjetnik iz Svobode v vrh Logarjeve stranke
11. 11. 2024 ob 17:01
Denis Sahernik: »Pred popolnim kolapsom nas varuje le še požrtvovalnost zaposlenih«
11. 11. 2024 ob 15:00
Verk: Ravnanje vladne strani ocenjujemo kot nepošteno, nestrokovno in nespoštljivo
11. 11. 2024 ob 12:23
Ekskluzivno za naročnike
Denis Sahernik: »Pred popolnim kolapsom nas varuje le še požrtvovalnost zaposlenih«
11. 11. 2024 ob 15:00
SpaceX dosegel zgodovinski mejnik v razvoju raketne tehnologije
10. 11. 2024 ob 19:00
Prihajajoči dogodki
NOV
12
Sozvočje svetov: Slike z vzhoda (predavanje in koncert)
19:30 - 22:00
NOV
13
9. Karierni sejem v Mariboru: Vesolje priložnosti
08:00 - 16:00
NOV
13
NOV
13
Video objave
Izbor urednika
Kaznovalnopravno cementiranje zgodovinske »resnice«
7. 11. 2024 ob 6:00
Gospodarstveniki in zdravniki: Ne vidimo, da bi bil v središču pozornosti bolnik
6. 11. 2024 ob 15:00
Ameriški mediji Donalda Trumpa razglasili za zmagovalca predsedniških volitev v ZDA
6. 11. 2024 ob 14:46
Zakaj vsi sveti ni isto kot dan mrtvih
1. 11. 2024 ob 8:18
4 komentarjev
Rajko Podgoršek
Peter - nujno je potrebno poenostaviti postopek izvedbe TNI (tujih neposrednih investicij) v Sloveniji. Težava je uskladitev vseh potrebnih aktov ter še posebej poenostavitev izvedbe prostorskih aktov, še posebej za področje TNI. Seveda do neke mere je potrebno uskladiti z varovanjem obdelovalne zemlje, toda država bi morda za začetek lahko izbrala seznam mogoče degradiranih ali pa 'expendable' t.j. nenujnih območij, kjer bi se lahko postavljalo gospodarsko-proizvodne objekte. Verjetno je bila tako široka izvedba Nature 2000 pred 20 leti tu napaka.
Se pa strinjam z Vašimi predhodnimi predlogi. LP
APMMB2
Predlagane reforme bo opozicija sprejela na nož.
Tudi če so še tako koristne, jim bodo levičarji nasprotovali in iskali najmanjše napakice, samo da bodo ovirali njihov sprejem.
Potrebno pa se je dotakniti neskladja med realnim gospodarstvom in upravo, ki jo vlada očitno vodi v tržni svet in šolskim kurikulom, ko od vrtca, pa do doktorata, lahko tudi dvojenga, vzgaja ljudstvo v marksizmu.
Vse parole iz časov enopartijskega sistema so še žive in dobivajo celo zagon.
Ko pogledamo kolesarje, pa Metelkovo, brezdomce iz Roga, vse ostale protestante, medije, umetnike in seveda tudi vrhove šolskega sistema z univerzitetnimi "intelektulaci", vidimo krepko armado nasprotnikov. Vsi ti so čvrsto pripeti na proračunske jasli, kar jim omogoča fiktivni svet v katerem udobno živijo, in si jemlejejo po potrebi, kaj pa za to dajejo, nikogar nič ne briga.
Če naj ljudje dojamejo dobronamernost reform, morajo biti vzgojeni za to. V Sloveniji pa je šolski sistem zavozil in še zavaja množice, da pravzaprav ne vedo, kaj dobrega reforme prinašajo.
Z lahkoto jih bodo levičarji prepričali, da pohlepni kapitalisti segajo po njihovih zaslužkih in si želijo z denarjem upokojencev napolniti žepe.
Dokler bodo množice nasedala takšnim prevaram, bo reforme težko uvajati.
Če ni parlamentarnih prevarantov dovolj,jim krepko pomaga Igor.
Kraševka
Dobro ste povedali. Z vami delim vsa vaša mnenja. Osebki, ki ste jih zgoraj našteli, so najhujši "virus", ker vse DOBRO obrnejo v SLABO.
Rajko Podgoršek
Strinjam se prvi konkretni koraki so. Pohvalno je ukinjanje razpisov to mislim, da podpiramo vsi, desni in levi. Ampak mislim, da bi morali še naprej. Simič tega je sposoben.
1. Socialna kapica bi morala biti postavljena nižje
2. Spremeniti je potrebno progresijo ko gledamo na I. in II bruto
3. Sprememba obdavčitve kapitalskih dobičkov tako tiste doma kot v tujini (nižje stopnje in manjša progresija)
4. Sprememba obdavčitve kot gre za popoldanske S.P.je
5. Ukinitev kriznega DDV (to realno verjetno ni za pričakovati)
6. Res spremeniti državno upravo in FURS v servis in ne v biriče in izterjevalce
Gremo lepo step by step. Tu pričakujem veliko predlogov tudi SMC-ja in NSI-ja.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.