Prihajajo poenostavitve v javni upravi in pri poslovanju: manj papirologije, več elektronskega poslovanja

Slovenija je nadpovprečno zbirokratizirana država, enoletno delo vladnega strateškega sveta za debirokratizacijo pa zdaj dobiva obrise v konkretnem zakonskem predlogu. 

Predlog zakona o debirokratizaciji, ki je v medkoalicijskem usklajevanju, odpravlja birokratske ovire iz kar 22 zakonov. Za običajne uporabnike med drugim uvaja plačevanje s kartico brez potrebe po izdajanju računov, elektronsko vročanje upravne pošte, ustanovitev registra predpisov ..., obenem pa poenostavlja administrativno poslovanje za pravne osebe in javno upravo. 

Izstopajoči predlog, ki posega na pravno področje, je uvedba tako imenovane socialne kapice pri plači 6.000 evrov bruto, kar pomeni, da se bo od višjih bruto vsot plačevala le dohodnina, ne pa tudi prispevki.  

Cilj predlaganega Zakona o debirokratizaciji je izboljšati stanje v Sloveniji glede administrativnih ovir in konkurenčnega poslovnega okolja, so zapisali predlagatelji. Zakon posega oziroma uvaja poenostavitve v 22 zakonih, od Zakona o splošnem upravnem postopku, do Zakona o športu ali Zakona o zdravstveni dejavnosti.



Izpostavljamo nekaj pomembnejših sprememb:

 Elektronsko vročanje pošiljk v upravnih in pravnih postopkih za državljane

Vročanje pošiljk v postopkih z javno upravo, ki je doslej potekalo le preko fizičnega naslova, bo po novem mogoče tudi preko elektronskega naslova prebivalca.

To predvideva tudi razširitev podatkov v registru prebivalstva, ki se poleg imena, priimka, matične številke in hišnega naslova prebivališča dopolnjuje z elektronskim naslovom in s tem naslovom povezano številko mobilnega telefona.

Sporočanje elektronskega naslova in mobilne številke načeloma ni obvezno, a predlog določa, da mora posameznik, ki zunaj naslova stalnega ali začasnega prebivališča prebiva več kot 14 dni, upravni enoti sporočiti svoj elektronski naslov za vročanje ali sporočiti naslov osebe, ki naj v tem času prevzema poštne pošiljke – pooblaščenca za vročitve.

Hitrejša komunikacija med državljani in državno upravo

"V Zakonu o državni upravi se določi namesto primernega roka za odgovor, rok 15 dni z namenom, da bo državna uprava pripombe stranke redno obravnavala in nanje odgovarjala v predpisanem roku," preberemo v predlogu. Enako bo veljalo za vprašanja državljanov. S tem bo preprečeno, da bi ljudje na odgovore državnih uradnikov čakali tudi po več tednov.

Določilo o 15 dnevnem roku bo veljalo tudi za lokalne skupnosti (občine, krajevne skupnosti ...) oziroma za vse pravne in fizične osebe, ki na podlagi javnih pooblastil opravljajo upravne naloge.

Plačila s kartico ne bodo več zahtevala izdaje računa

Predlog sprememb vsebuje tudi, da se plačila s plačilno kartico štejejo za negotovinsko plačilo in ne za gotovinsko plačilo, kot je to sedaj zapisano v zakonu. Plačila s plačilnimi karticami se izvajajo negotovinsko, obstaja evidenca plačila, kdo je plačal in koliko je plačal. To pa pomeni, da bo račun ob plačilu s plačilno kartico končnemu kupcu prodajalec moral izdati le na kupčevo zahtevo.

Predvidene so tudi spremembe pri gotovinskem plačevanju, in sicer mora kupec blaga oziroma prejemnik storitve, ki je račun plačal z gotovino, prevzeti račun in ga shraniti neposredno po odhodu iz poslovnega prostora in ga na zahtevo predložiti pooblaščeni osebi davčnega organa ali Tržnega inšpektorata Republike Slovenije. Podrobnosti okrog tega bo določilo Ministrstvo za finance.

Ustanovitev registra predpisov

Za večjo preglednost veljavnih predpisov predvidevajo ustanovitev registra državnih predpisov, namenjenega trajnemu dostopu do veljavnega pravnega reda, iz katerega bo lažje razvidno, kateri predpisi so aktualni oziroma v veljavi. To do neke mere spreminja tudi vlogo Uradnega lista, ki bo namenjen le prvi seznanitvi s spremembami v pravnem redu po kronološkem zaporedju.

A med zbranimi predpisi denimo ne bo tistih, ki jih izdajajo lokalne skupnosti ali pa javne regulatorne agencije.

Uvedba socialne kapice pri 6.000 evrih bruto

Za vsaj delno razbremenitev močno obdavčenih visokih plač zakon predvideva uvedbo tako imenovane "socialne kapice" pri plači šest tisoč evrov bruto. Torej, vsak, ki ima višjo plačo, ne bo plačal nič višjih prispevkov za socialno varnost od tistega, ki ima plačo šest tisoč evrov bruto. Nad tem zneskom bi se obračunavala le akontacija dohodnine.

Takšen ukrep pa za javne blagajne ne prinese le minusa, temveč tudi plus, saj so predvideni višji davčni prihodki iz naslova akontacije dohodnine; osnova za odmero dohodnine pri tistih z višjo bruto plačo bo namreč posledično višja. Po hitrem izračunu, ki so ga naredili pri časniku Finance, bi to pomenilo, da bo oseba z bruto plačo sedem tisoč evrov (kar je zdaj, upoštevajoč zgolj splošno olajšavo, 3.906 neto,) po novem na boljšem za 110 evrov na mesec. Zaposlenih oseb s plačo, kjer bi prišla v poštev socialna kapica, je v Sloveniji ta trenutek okoli enega odstotka.

Število predpisov bi krčili tudi z izločitvijo vseh tistih, ki zaradi poteka časa ali spremenjenih družbenih ali tehnoloških razmer ne morejo več ustvarjati novih pravic oziroma obveznosti. Prenehala naj bi tudi smiselna uporaba predpisov, ki se vlečejo še iz časov SFRJ.