Prihaja Dialogos #11: Slovenska kultura, evropske vrednote in politika v slovenskem šolskem sistemu

POSLUŠAJ ČLANEK
V začetku decembra je koalicija v državni zbor vložila predlog novele Zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja. Predlog je bil nemudoma deležen ostre kritike predstavnikov pedagoške stroke, posebej še oddelka za pedagogiko in andragogiko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Ključna kritika je bila usmerjena v spremembe v sestavi svetov izobraževalnih zavodov, kjer zakon dominantno vlogo namesto predstavnikom zaposlenih namenja predstavnikom lokalne skupnosti in v dodaten cilj vzgoje in izobraževanja, ki šolstvu nalaga vzgojo v slovenski kulturi in za evropske vrednote. V tem namreč vidijo politizacijo slovenske šole, omenjeni cilj pa vidijo kot nepotrebnega, spraševali so se tudi, kaj je sploh mišljeno s slovensko kulturo in evropskimi vrednotami.
Na slednje pa se je odzvala skupina 27 uglednih posameznikov, ki so v javnem pismu spisali oster odziv na kritiko pedagoške stroke. Podpisniki pisma ocenjujejo, da pomankanje družbene zavesti, strpnosti, sočutja in solidarnosti, ki jo spremljamo v času epidemije, prihaja kot posledica problema v socializacijskem procesu v slovenskem šolstvu, ki na prvo mesto postavlja parcialne sindikalne in politične interese. Vse to označujejo za zavržno dejanje, ki obsoja slovenski narod na izumrtje, demokracijo pa na potop.
V prihajajočem Dialogosu smo soočili predstojnico oddelka za pedagogiko in andragogiko na Filozofski fakulteti univerze v Ljubljani Klaro Skubic Ermenc in enega izmed prvopodpisanih pod javnim pismom ter obraz iniciative Združeni starši, ki se zavzema za uresničitev ustavne odločbe o financiranju zasebnih šol, Markota Balažica.
Skubic-Ermenčeva je v začetku pojasnila, zakaj meni, da omenjeni cilj ni potreben, ker že obstoječi cilji pokrivajo odkrivanje slovenskega jezika, zgodovine in vključevanje v evropske integracije. Hkrati gre za dobro premišljen in celovit nabor ciljev, dodajanje novega, ki ni jasno definiran, brez posvetovanja s pedagoško stroko pa po njenem mnenju ni smiselno. Evropske vrednote in slovenska kultura se namreč skrivajo v kopici ciljev.
Balažic na drugi strani opozarja, da rezultati, ki jih daje slovenski šolski sistem, potem, ko njegovi uporabniki stopijo v odraslost, ne daje pokončnih in samozavestnih posameznikov, ki bi v slovenski identiteti črpali elan za delovanje v demokratični družbi. Ocenjuje, da je bilo v zadnjih letih precej razprav okrog zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja, zato je vesel, da se zakon končno posodablja, čeprav tudi sam verjame, da obstoječe rešitve še niso optimalne.
Kritika, ki jo pismo namenja pedagoški stroki pa usmerja predvsem v njen politični vidik in politične stranke, ki si šolstvo skušajo podrediti in to aktivno počnejo že zadnjih 30 let, na čelu s Slavkom Gabrom in politiko Socialnih demokratov, ki večino časa samostojne države obvladuje šolsko ministrstvo.
Razprava je tekla tudi o potrebni konkurencei v šolstvu ter načinih zagotavljanja optimalnega razvoja slovenskih otrok. Oba sogovornika pa sta se strinjala, da je potrebnega več dialoga v razpravah na tem področju.
Balažic je podaril tudi, da v togem sistemu šolstva potrebujemo posameznike, predvsem na vodstvenih položajih, ki si bodo upali uvajati spremembe, zaradi česar zaposleni, ki so sicer nagnjeni k odklanjanju sprememb, saj te pomenijo spremembo njihove delovne rutine, ne smejo imeti glavne vloge v svetih zavodov, da bi do sprememb prišlo.
Ermenčeva na drugi strani opozarja, da so v lokalnem okolju ravno učitelji edini, ki so strokovno usposobljeni za upravljanje z izobraževalnimi ustanovami, večja vloga lokalne skupnosti pa pomeni vmešavanje lokalne politike v šolo in zmanjšanje kakovosti le te.
Zanimiva razprava dveh vidikov šolstva bo na sporedu na Domovini jutri ob 20h.00. Do takrat pa lahko pogledate nekaj izsekov, ki smo jih vključili v videonapovednik.
https://www.youtube.com/watch?v=F_a_30cwynM&ab_channel=Domovinanovispletnimedij
Ključna kritika je bila usmerjena v spremembe v sestavi svetov izobraževalnih zavodov, kjer zakon dominantno vlogo namesto predstavnikom zaposlenih namenja predstavnikom lokalne skupnosti in v dodaten cilj vzgoje in izobraževanja, ki šolstvu nalaga vzgojo v slovenski kulturi in za evropske vrednote. V tem namreč vidijo politizacijo slovenske šole, omenjeni cilj pa vidijo kot nepotrebnega, spraševali so se tudi, kaj je sploh mišljeno s slovensko kulturo in evropskimi vrednotami.
Na slednje pa se je odzvala skupina 27 uglednih posameznikov, ki so v javnem pismu spisali oster odziv na kritiko pedagoške stroke. Podpisniki pisma ocenjujejo, da pomankanje družbene zavesti, strpnosti, sočutja in solidarnosti, ki jo spremljamo v času epidemije, prihaja kot posledica problema v socializacijskem procesu v slovenskem šolstvu, ki na prvo mesto postavlja parcialne sindikalne in politične interese. Vse to označujejo za zavržno dejanje, ki obsoja slovenski narod na izumrtje, demokracijo pa na potop.
V prihajajočem Dialogosu smo soočili predstojnico oddelka za pedagogiko in andragogiko na Filozofski fakulteti univerze v Ljubljani Klaro Skubic Ermenc in enega izmed prvopodpisanih pod javnim pismom ter obraz iniciative Združeni starši, ki se zavzema za uresničitev ustavne odločbe o financiranju zasebnih šol, Markota Balažica.
Skubic-Ermenčeva je v začetku pojasnila, zakaj meni, da omenjeni cilj ni potreben, ker že obstoječi cilji pokrivajo odkrivanje slovenskega jezika, zgodovine in vključevanje v evropske integracije. Hkrati gre za dobro premišljen in celovit nabor ciljev, dodajanje novega, ki ni jasno definiran, brez posvetovanja s pedagoško stroko pa po njenem mnenju ni smiselno. Evropske vrednote in slovenska kultura se namreč skrivajo v kopici ciljev.
Balažic na drugi strani opozarja, da rezultati, ki jih daje slovenski šolski sistem, potem, ko njegovi uporabniki stopijo v odraslost, ne daje pokončnih in samozavestnih posameznikov, ki bi v slovenski identiteti črpali elan za delovanje v demokratični družbi. Ocenjuje, da je bilo v zadnjih letih precej razprav okrog zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja, zato je vesel, da se zakon končno posodablja, čeprav tudi sam verjame, da obstoječe rešitve še niso optimalne.
Kritika, ki jo pismo namenja pedagoški stroki pa usmerja predvsem v njen politični vidik in politične stranke, ki si šolstvo skušajo podrediti in to aktivno počnejo že zadnjih 30 let, na čelu s Slavkom Gabrom in politiko Socialnih demokratov, ki večino časa samostojne države obvladuje šolsko ministrstvo.
Razprava je tekla tudi o potrebni konkurencei v šolstvu ter načinih zagotavljanja optimalnega razvoja slovenskih otrok. Oba sogovornika pa sta se strinjala, da je potrebnega več dialoga v razpravah na tem področju.
Balažic je podaril tudi, da v togem sistemu šolstva potrebujemo posameznike, predvsem na vodstvenih položajih, ki si bodo upali uvajati spremembe, zaradi česar zaposleni, ki so sicer nagnjeni k odklanjanju sprememb, saj te pomenijo spremembo njihove delovne rutine, ne smejo imeti glavne vloge v svetih zavodov, da bi do sprememb prišlo.
Ermenčeva na drugi strani opozarja, da so v lokalnem okolju ravno učitelji edini, ki so strokovno usposobljeni za upravljanje z izobraževalnimi ustanovami, večja vloga lokalne skupnosti pa pomeni vmešavanje lokalne politike v šolo in zmanjšanje kakovosti le te.
Zanimiva razprava dveh vidikov šolstva bo na sporedu na Domovini jutri ob 20h.00. Do takrat pa lahko pogledate nekaj izsekov, ki smo jih vključili v videonapovednik.
https://www.youtube.com/watch?v=F_a_30cwynM&ab_channel=Domovinanovispletnimedij
Povezani članki
Zadnje objave

Rusije ni več sram prositi za pomoč Severne Koreje
21. 9. 2023 ob 6:31

V slovenskem šolstvu manjka 4.000 učiteljev? Zakaj se to zdi veliki blef
20. 9. 2023 ob 17:17

Napovednik 115. številke tednika Domovina: Dolenjska ima vaške straže
20. 9. 2023 ob 12:05

Karikatura: Migrantska pot na Zahod
20. 9. 2023 ob 11:46

Tednik Domovina 115: Dolenjska ima vaške straže
20. 9. 2023 ob 11:24
Ekskluzivno za naročnike

Karikatura: Migrantska pot na Zahod
20. 9. 2023 ob 11:46

Tednik Domovina 115: Dolenjska ima vaške straže
20. 9. 2023 ob 11:24
Prihajajoči dogodki
SEP
21
Solo e de camera: Nuša Rejc, violina in trio Setsuna
19:30 - 21:30
SEP
21
Sedma Beethovnova - otvoritveni koncert sezone 2023-24
19:30 - 21:00
SEP
22
Odprtje pohodniške Poti cistercijanov
09:30 - 12:30
SEP
22
SEP
22
70 let Avsenikove glasbe, 2. del
20:00 - 21:25
Video objave

Odmev tedna: Zelene norosti
15. 9. 2023 ob 19:31

Odmev tedna: Davek na zdravo pamet
8. 9. 2023 ob 19:38
Izbor urednika

Slovenski srednji sloj molzna krava države. Prostora za nove davke ni
18. 9. 2023 ob 6:31

Kako so v Jugoslaviji kradli in prodajali otroke
12. 9. 2023 ob 6:31
4 komentarjev
pozdrav
Slovenisti bi naj prišli pred javnost s programom, kaj je potrebno storiti v šolah, kaj v družinah, kaj v javnosti za ohranitev in negovanje slovenskega jezika.
S podobnim programom bi naj prišli tisti, ki skrbijo za slovensko pesem in glasbo.
To od nas zahteva tudi Vrh evropske kulture, ki je etra 2019 z Berlinskim pozivom, zahteval od vseh evropskih držav, da pripravijo programe ohranjanja in negovanje svoje kulturne dediščine na državnem in lokalnih nivojih. Ta Berlinski poziv je objavljen na spletu.
pozdrav
Čas je že, da se ozavestimo, da je slovenska kultura poglaviten steber in razpoznavni znak slovenstva - slovenskega naroda in slovenske države.
pozdrav
Razočaran sem tudi nad slovenisti, torej tisti, ki učijo slovenščino v šolske sistemu, zlasti pa tisti, ki skrbijo za varstvo slovenščine v znanstvenih institucijah ( SAZu...), da so premalo aktivni za ohranjanje slovenskega jezika.
Na le, da so medijsko v tej smeri premalo prisotni, temveč kar mimogrede uvrščajo v slovar sloveskega jezika tujke, pa čeprav imamo za pomensko iste pojme slovenske besede.
Primer: ful je že nekaj let v slovenskem slovarju in je med šolsko mladino skoraj povsem zamenjala slovenske besede- dobro, odlično, sijajno, lepo, krasno...
Nikogar ni, ki bi medijsko opozarjal, na nepotrebno izničevanje slovenskega jezika.
Še več Tv mediji, pa tudi slovenski filmi in oddaje še spodbujajo uporabo tujk namesto slovenskih besed.
In vse to plačujemo.
pozdrav
Še mnogo slabše je s slovensko pesmijo in glasbo v odnosu do tuje pesmi in glasbe, ki je medijsko, pa tudi na prireditvah že povsem zasenčila slovensko pesem in glasbo. Na ta način zavestno plačujemo tuje ustvarjalce, ki že itak imajo zelo velike dobičke zaradi širšega poslušateljskega bazena, naši domači ustvarjalci pa životarijo. Ali ni zanimivo, da Slovenci do domače kulture nismo samozavestni, ko pa gre za materialno področje- domačo proizvodno in storitev, pa tudi šport, pa smo. Očitno ravnamo nekaj narobe. Čas je že , da to spremenimo!
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.