Prihaja Dialogos #11: Slovenska kultura, evropske vrednote in politika v slovenskem šolskem sistemu

POSLUŠAJ ČLANEK
V začetku decembra je koalicija v državni zbor vložila predlog novele Zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja. Predlog je bil nemudoma deležen ostre kritike predstavnikov pedagoške stroke, posebej še oddelka za pedagogiko in andragogiko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Ključna kritika je bila usmerjena v spremembe v sestavi svetov izobraževalnih zavodov, kjer zakon dominantno vlogo namesto predstavnikom zaposlenih namenja predstavnikom lokalne skupnosti in v dodaten cilj vzgoje in izobraževanja, ki šolstvu nalaga vzgojo v slovenski kulturi in za evropske vrednote. V tem namreč vidijo politizacijo slovenske šole, omenjeni cilj pa vidijo kot nepotrebnega, spraševali so se tudi, kaj je sploh mišljeno s slovensko kulturo in evropskimi vrednotami.
Na slednje pa se je odzvala skupina 27 uglednih posameznikov, ki so v javnem pismu spisali oster odziv na kritiko pedagoške stroke. Podpisniki pisma ocenjujejo, da pomankanje družbene zavesti, strpnosti, sočutja in solidarnosti, ki jo spremljamo v času epidemije, prihaja kot posledica problema v socializacijskem procesu v slovenskem šolstvu, ki na prvo mesto postavlja parcialne sindikalne in politične interese. Vse to označujejo za zavržno dejanje, ki obsoja slovenski narod na izumrtje, demokracijo pa na potop.
V prihajajočem Dialogosu smo soočili predstojnico oddelka za pedagogiko in andragogiko na Filozofski fakulteti univerze v Ljubljani Klaro Skubic Ermenc in enega izmed prvopodpisanih pod javnim pismom ter obraz iniciative Združeni starši, ki se zavzema za uresničitev ustavne odločbe o financiranju zasebnih šol, Markota Balažica.
Skubic-Ermenčeva je v začetku pojasnila, zakaj meni, da omenjeni cilj ni potreben, ker že obstoječi cilji pokrivajo odkrivanje slovenskega jezika, zgodovine in vključevanje v evropske integracije. Hkrati gre za dobro premišljen in celovit nabor ciljev, dodajanje novega, ki ni jasno definiran, brez posvetovanja s pedagoško stroko pa po njenem mnenju ni smiselno. Evropske vrednote in slovenska kultura se namreč skrivajo v kopici ciljev.
Balažic na drugi strani opozarja, da rezultati, ki jih daje slovenski šolski sistem, potem, ko njegovi uporabniki stopijo v odraslost, ne daje pokončnih in samozavestnih posameznikov, ki bi v slovenski identiteti črpali elan za delovanje v demokratični družbi. Ocenjuje, da je bilo v zadnjih letih precej razprav okrog zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja, zato je vesel, da se zakon končno posodablja, čeprav tudi sam verjame, da obstoječe rešitve še niso optimalne.
Kritika, ki jo pismo namenja pedagoški stroki pa usmerja predvsem v njen politični vidik in politične stranke, ki si šolstvo skušajo podrediti in to aktivno počnejo že zadnjih 30 let, na čelu s Slavkom Gabrom in politiko Socialnih demokratov, ki večino časa samostojne države obvladuje šolsko ministrstvo.
Razprava je tekla tudi o potrebni konkurencei v šolstvu ter načinih zagotavljanja optimalnega razvoja slovenskih otrok. Oba sogovornika pa sta se strinjala, da je potrebnega več dialoga v razpravah na tem področju.
Balažic je podaril tudi, da v togem sistemu šolstva potrebujemo posameznike, predvsem na vodstvenih položajih, ki si bodo upali uvajati spremembe, zaradi česar zaposleni, ki so sicer nagnjeni k odklanjanju sprememb, saj te pomenijo spremembo njihove delovne rutine, ne smejo imeti glavne vloge v svetih zavodov, da bi do sprememb prišlo.
Ermenčeva na drugi strani opozarja, da so v lokalnem okolju ravno učitelji edini, ki so strokovno usposobljeni za upravljanje z izobraževalnimi ustanovami, večja vloga lokalne skupnosti pa pomeni vmešavanje lokalne politike v šolo in zmanjšanje kakovosti le te.
Zanimiva razprava dveh vidikov šolstva bo na sporedu na Domovini jutri ob 20h.00. Do takrat pa lahko pogledate nekaj izsekov, ki smo jih vključili v videonapovednik.
https://www.youtube.com/watch?v=F_a_30cwynM&ab_channel=Domovinanovispletnimedij
Ključna kritika je bila usmerjena v spremembe v sestavi svetov izobraževalnih zavodov, kjer zakon dominantno vlogo namesto predstavnikom zaposlenih namenja predstavnikom lokalne skupnosti in v dodaten cilj vzgoje in izobraževanja, ki šolstvu nalaga vzgojo v slovenski kulturi in za evropske vrednote. V tem namreč vidijo politizacijo slovenske šole, omenjeni cilj pa vidijo kot nepotrebnega, spraševali so se tudi, kaj je sploh mišljeno s slovensko kulturo in evropskimi vrednotami.
Na slednje pa se je odzvala skupina 27 uglednih posameznikov, ki so v javnem pismu spisali oster odziv na kritiko pedagoške stroke. Podpisniki pisma ocenjujejo, da pomankanje družbene zavesti, strpnosti, sočutja in solidarnosti, ki jo spremljamo v času epidemije, prihaja kot posledica problema v socializacijskem procesu v slovenskem šolstvu, ki na prvo mesto postavlja parcialne sindikalne in politične interese. Vse to označujejo za zavržno dejanje, ki obsoja slovenski narod na izumrtje, demokracijo pa na potop.
V prihajajočem Dialogosu smo soočili predstojnico oddelka za pedagogiko in andragogiko na Filozofski fakulteti univerze v Ljubljani Klaro Skubic Ermenc in enega izmed prvopodpisanih pod javnim pismom ter obraz iniciative Združeni starši, ki se zavzema za uresničitev ustavne odločbe o financiranju zasebnih šol, Markota Balažica.
Skubic-Ermenčeva je v začetku pojasnila, zakaj meni, da omenjeni cilj ni potreben, ker že obstoječi cilji pokrivajo odkrivanje slovenskega jezika, zgodovine in vključevanje v evropske integracije. Hkrati gre za dobro premišljen in celovit nabor ciljev, dodajanje novega, ki ni jasno definiran, brez posvetovanja s pedagoško stroko pa po njenem mnenju ni smiselno. Evropske vrednote in slovenska kultura se namreč skrivajo v kopici ciljev.
Balažic na drugi strani opozarja, da rezultati, ki jih daje slovenski šolski sistem, potem, ko njegovi uporabniki stopijo v odraslost, ne daje pokončnih in samozavestnih posameznikov, ki bi v slovenski identiteti črpali elan za delovanje v demokratični družbi. Ocenjuje, da je bilo v zadnjih letih precej razprav okrog zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja, zato je vesel, da se zakon končno posodablja, čeprav tudi sam verjame, da obstoječe rešitve še niso optimalne.
Kritika, ki jo pismo namenja pedagoški stroki pa usmerja predvsem v njen politični vidik in politične stranke, ki si šolstvo skušajo podrediti in to aktivno počnejo že zadnjih 30 let, na čelu s Slavkom Gabrom in politiko Socialnih demokratov, ki večino časa samostojne države obvladuje šolsko ministrstvo.
Razprava je tekla tudi o potrebni konkurencei v šolstvu ter načinih zagotavljanja optimalnega razvoja slovenskih otrok. Oba sogovornika pa sta se strinjala, da je potrebnega več dialoga v razpravah na tem področju.
Balažic je podaril tudi, da v togem sistemu šolstva potrebujemo posameznike, predvsem na vodstvenih položajih, ki si bodo upali uvajati spremembe, zaradi česar zaposleni, ki so sicer nagnjeni k odklanjanju sprememb, saj te pomenijo spremembo njihove delovne rutine, ne smejo imeti glavne vloge v svetih zavodov, da bi do sprememb prišlo.
Ermenčeva na drugi strani opozarja, da so v lokalnem okolju ravno učitelji edini, ki so strokovno usposobljeni za upravljanje z izobraževalnimi ustanovami, večja vloga lokalne skupnosti pa pomeni vmešavanje lokalne politike v šolo in zmanjšanje kakovosti le te.
Zanimiva razprava dveh vidikov šolstva bo na sporedu na Domovini jutri ob 20h.00. Do takrat pa lahko pogledate nekaj izsekov, ki smo jih vključili v videonapovednik.
https://www.youtube.com/watch?v=F_a_30cwynM&ab_channel=Domovinanovispletnimedij
Povezani članki
Zadnje objave

Tri krave – Alex Katz
5. 12. 2023 ob 19:42

Nenamerne posledice zasega ruskega premoženja v času vojne v Ukrajini
5. 12. 2023 ob 13:51
Ekskluzivno za naročnike

Tri krave – Alex Katz
5. 12. 2023 ob 19:42

Zakaj je Pirc Musarjeva pomilostila tihotapce in kakšne so njihove zgodbe?
4. 12. 2023 ob 13:33
Prihajajoči dogodki
DEC
05
Otvoritev Festivala božičnega kruha v Velikih Laščah
17:00 - 22:00
DEC
07
Komedija Avdicija, ekipa 2
20:00 - 21:40
DEC
08
Sklep jubilejnega Grozdetovega leta
10:00 - 11:30
DEC
08
DEC
09
Javni rožni venec na Kongresnem trgu
06:30 - 07:15
Video objave

Odmev tedna: Kadrovske zagate in prisilno delo
1. 12. 2023 ob 20:31

Vroča tema: Obnova po poplavah poteka prepočasi, vsak večji dež nas spravi na obrate!
29. 11. 2023 ob 18:35

Odmev tedna: Kravje kupčije
24. 11. 2023 ob 20:37
Izbor urednika

Čari "prekarnega dela" in država, ki ne zaupa svojim državljanom
28. 11. 2023 ob 7:22

Pretresljive zgodbe rešenih otrok, ki so jih ugrabili teroristi Hamasa
27. 11. 2023 ob 18:31

Naj vas cenejše gorivo ne zavede: država si pri bencinu in nafti jemlje vse več
21. 11. 2023 ob 20:41
4 komentarjev
pozdrav
Slovenisti bi naj prišli pred javnost s programom, kaj je potrebno storiti v šolah, kaj v družinah, kaj v javnosti za ohranitev in negovanje slovenskega jezika.
S podobnim programom bi naj prišli tisti, ki skrbijo za slovensko pesem in glasbo.
To od nas zahteva tudi Vrh evropske kulture, ki je etra 2019 z Berlinskim pozivom, zahteval od vseh evropskih držav, da pripravijo programe ohranjanja in negovanje svoje kulturne dediščine na državnem in lokalnih nivojih. Ta Berlinski poziv je objavljen na spletu.
pozdrav
Čas je že, da se ozavestimo, da je slovenska kultura poglaviten steber in razpoznavni znak slovenstva - slovenskega naroda in slovenske države.
pozdrav
Razočaran sem tudi nad slovenisti, torej tisti, ki učijo slovenščino v šolske sistemu, zlasti pa tisti, ki skrbijo za varstvo slovenščine v znanstvenih institucijah ( SAZu...), da so premalo aktivni za ohranjanje slovenskega jezika.
Na le, da so medijsko v tej smeri premalo prisotni, temveč kar mimogrede uvrščajo v slovar sloveskega jezika tujke, pa čeprav imamo za pomensko iste pojme slovenske besede.
Primer: ful je že nekaj let v slovenskem slovarju in je med šolsko mladino skoraj povsem zamenjala slovenske besede- dobro, odlično, sijajno, lepo, krasno...
Nikogar ni, ki bi medijsko opozarjal, na nepotrebno izničevanje slovenskega jezika.
Še več Tv mediji, pa tudi slovenski filmi in oddaje še spodbujajo uporabo tujk namesto slovenskih besed.
In vse to plačujemo.
pozdrav
Še mnogo slabše je s slovensko pesmijo in glasbo v odnosu do tuje pesmi in glasbe, ki je medijsko, pa tudi na prireditvah že povsem zasenčila slovensko pesem in glasbo. Na ta način zavestno plačujemo tuje ustvarjalce, ki že itak imajo zelo velike dobičke zaradi širšega poslušateljskega bazena, naši domači ustvarjalci pa životarijo. Ali ni zanimivo, da Slovenci do domače kulture nismo samozavestni, ko pa gre za materialno področje- domačo proizvodno in storitev, pa tudi šport, pa smo. Očitno ravnamo nekaj narobe. Čas je že , da to spremenimo!
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.