Pričevanje s terena: Ministrica Bobnarjeva si zatiska oči pred ilegalnimi migracijami, ob tem pa cvetijo zlorabe azila in tihotapstvo ljudi

Z odpravljenimi ukrepi proti pandemiji covida se ne povečujejo zgolj turistični in poslovni prehodi meja. Zabeleženi ilegalni prehodi slovenske meje so se od lanskega leta več kot podvojili. Od novega leta do konca septembra je bilo letos po poročilih Policije obravnavanih kar 15.590 ilegalnih prehodov napram lanskim 7.260 za enako obdobje.

Za oktober poročilo na spletni strani policije še ni objavljeno. Pri tem porasta ne gre pripisati izključno manj strogemu nadzoru meja z odstranitvijo žičnate ograje, čeprav je korelacija očitna. Tudi pred pandemijo, leta 2019, je bilo namreč zabeleženih ilegalnih prehodov v celem letu 16.099, kar je le še za okoli 3 % več kot v devetih mesecih letos.

Trend naraščanja se je kazal že prej, letošnje leto pa bo leto z največ obravnavanimi ilegalnimi prehodi meje od leta 2015. Glede na to, da so se zavrnitve pri poskusu legalnega vstopa v državo le neznatno povečale, govorimo resnično o porastu ilegalnih prehodov meja in ne o velikem humanitarnem valu.

To postavlja na laž ali vsaj kaže na namerno zavajanje včeraj neuspešno interpelirane ministrice za notranje zadeve Tatjane Bobnar, o katerem smo poročali v včerajšnjem članku. Med drugim je zanikala, da bi odstranjevanje ograje bilo povezano s porastom, in v nasprotju s poročili policije zanikala obstoj ilegalnih migrantov ter tiste, ki o njih govorijo, označila za ksenofobe.

Ekonomskih migrantov več od beguncev

Zajeti ilegalni migranti glede na njihovo državljanstvo predstavljajo mešanico beguncev in ekonomskih migrantov. Na prvem mestu so afganistanski državljani, kar sovpada z zaostritvijo razmer v njihovi domovini, ko so ob začetku leta oblast po dveh desetletjih ponovno prevzeli Talibani.

Nekoliko manj je jasno, zakaj si statusa begunca niso uspeli pridobiti v vsaj petih državah, ki se nahajajo med njihovo srednjeazijsko domovino in Slovenijo, vendar je v policijskem poročilu navedeno, da to dejstvo ne preseneča. Podobno velja tudi za Irak, kjer je državljanska vojna še vedno v teku, četudi brez velikih spopadov.

Pri ostalih državah izvora, med katerimi po novem prednjačita Indija in Burundi, gre čutiti skoraj izključno ekonomsko migracijo. To so države, ki niso v stanju vojne. Razlog, da poskušajo prekoračiti mejo na tem delu schengenskega območja, je v srbski vizumski politiki, ki vizumov ne zahteva. Že dlje časa je tako znano, da se migranti iz oddaljenih držav podajo z letalom v Srbijo in nato nadaljujejo pot proti ciljni državi, vključno z ilegalnimi prehodi meja.

Slovenska meja je najbolj obremenjena na območju policijske uprave (PU) Koper, ki pokriva mejo od nekoliko vzhodno od Babnega polja pa vse do obale. Ta del Slovenije je najožji in tako omogoča hiter prehod do odprte italijanske meje. PU Koper po v obremenjenosti sledi PU Novo mesto, ki je spomladi beležila znaten porast. Ta mejo pokriva od Bele krajne do Kozjanskega. Migranti tu domnevno pretežno ciljajo na prehod avstrijske meje.

Zlorabe azilnega sistema povsem običajne

Če se je število ilegalnih prehodov več kot podvojilo, pa se je število prosilcev za mednarodno zaščito kar početverilo. Prednjačijo iste tri že omenjene države. V absolutnem številu gre za največji porast Afganistancev, proporcionalno pa se njihov delež zmanjšuje, v nezanemarljivem delu na račun strmega porasta Indijcev in Burundijcev.

Da gre za zlorabo azilnega sistema je razvidno iz tega, da je zanj zaprosilo 14.981 od 15.590 oz. 96 % ilegalnih migrantov, medtem ko jih je praktično prav toliko Slovenijo zapustilo, preden je postopek o podelitvi azila sploh zaključen. Tudi to je v nasprotju s trditvami ministrice Bobnarjeve.

[caption id="attachment_367594" align="aligncenter" width="1200"] vir: policija.si[/caption]

Velik obseg tovrstnih zlorab povečuje problematiko sprejema in vračanja v sosednje države. Slednja je odvisna od učinkovitosti in spoštovanja bilateralnih sporazumov s sodelujočimi državami, neiskrene prošnje za azil pa delovanje še otežujejo.

Obremenjena obmejna policija

Obremenjeni pa so tudi policisti, ki v številu in sredstvih ne zmorejo odgovoriti na potrebe nadzora na meji ob strmem povečanju migracij, saj so bili preobremenjeni že prej, tudi v zadnjih dveh letih. Kot nam je to potrdila obmejna policistka, imajo letos "bolj malo časa za malico".

[caption id="attachment_367561" align="alignnone" width="793"] Fotografija bralca iz Istre, kjer je tovornjak po lokalni cesti, kjer tovornjaki ne smejo, vozil 30 km/h. Foto: Domovina[/caption]

Zato imajo tudi manj časa za opravljanje ostalih dolžnosti, sklepa pa se, da je večina prehodov uspešnih. Pomanjkanje kadra onemogoča celo preverjanje sumljivih vozil, lokalni prebivalci pa so že opazili, da določena tovorna vozila na skrivaj zapuščajo očitni ilegalni migranti. Tudi to dejstvo je v nasprotju z navedbami ministrice, ki je zatrdila, da imajo vse pod nadzorom.

Kot relevanten vir za to navajamo pričevanje obmejne policistke, ki nam je zaupala nekaj podatkov s terena.

Prestopniki vse bolje informirani

Glede na njene izjave domnevamo, da ima odstranjevanje žičnate ograje zagotovo vzpodbuden vpliv na povečane nezakonitih prehodov slovenske meje. Izvedeli smo namreč, da jo prečkajo ravno tam, kjer se ograja konča. Pred tem hodijo ob njej, da pridejo do njenega konca, ob tem pa, kot v prejšnjih letih, dostikrat prebrodijo tudi manjše reke.

[caption id="attachment_367641" align="alignleft" width="397"] Ilegalni migranti na slovenski meji (foto: Domovina)[/caption]

Poleg tega je velika večina, četudi ne vsi, kot je pripomnila sogovornica, dobro seznanjena s stanjem, kar vključuje odstranjevanje ograje, saj podatke dobijo od migrantov, ki so schengensko mejo že uspešno prečkali, verjetno pa še bolj od sprovajalcev (tihotapcev).

Obširno so seznanjeni tudi s svojimi pravicami, kar pojasnjuje prej omenjeno izredno visoko zlorabo prošnje za azil, ki jim omogoči prebeg, kljub temu da jih policija v skladu z evropskim zakonom pridrži. Policistka je o tem dodala, da se je podučenost o pravicah in možnostih manipulacije z njimi v primerjavi s prejšnjimi leti povečala.

Poudarila je, da je več kot očitno, da na zaslišanjih o njihovi poti od doma do točke prejetja, načinih potovanja, državi izvora itd. več ali manj lažejo, kar pomeni, da se zavedajo tudi tihotapskih mrež, ki jih policija na mednarodni ravni poskuša odkriti, ilegalni migranti pa jih ščitijo. S tem podatkom pa se razblini dvom o tem, da so ti ilegalni migranti v kakršnemkoli smislu zavedeni glede teže dejanja ilegalnih prehodov.

Še vedno gre za skupine mladih moških

[caption id="attachment_367562" align="alignleft" width="288"] Smeti, ki ostajajo za migranti. Foto: Domovina[/caption]

Večinoma hodijo v skupinah, celo do več kot trideset ljudi, ki so, kot vedno do zdaj, skoraj izključno mladi moški. Kljub temu pa je bolj pozitiven podatek, da sogovornica ni doživela nasilja z njihove strani, kot ženska pa je bila zgolj občasno deležna posmeha, a nikoli na način, da ne bi upoštevali njene avtoritete. V njenem primeru je bil nasilen zgolj en srbski sprovajalec, ki je skočil na policistovo pištolo. Sprovodništvo je po njenem opažanju v velikem porastu, kar pomeni razcvet teh ilegalnih storitev, ki gre z roko v roki s porastom. To pomeni dodatno obremenitev pri nadzoru meja.

Kot prejšnja leta za seboj še vedno puščajo veliko smeti, na kar nas je opozoril bralec iz Istre, ki je Bobnarjevo pozval, da če z migranti ni težav, naj poskrbi tudi za to. Za lokalno prebivalstvo to pomeni dodaten strošek pri odvažanju nesnage in čas, ki ga samoiniciativno ob potrebi porabijo za čiščenje.