Pri vabljenju tujih študentov v Slovenijo fokus z Balkana k Slovencem brez državljanstva

POSLUŠAJ ČLANEK
V Sloveniji je med študenti vse višji delež tujih študentov, med katerimi jih daleč največ prihaja iz držav, ki niso članice EU - iz držav nekdanje Jugoslavije.
Manj je bilo Slovencev iz zamejstva in izseljenstva, kar ne čudi, saj so bili vse do zdaj v slabši poziciji pri prizadevanjih za študij v domovini glede na vrstnike iz balkanskega bazena.
A s spremembo pravilnika o razpisu za vpis na tem področju prihaja do spremembe, v korist Slovencev po narodnosti, ki sicer nimajo slovenskega državljanstva.
V Sloveniji je vsako leto več tujih študentov. Če jih je bilo še pred petimi leti (študijsko leto 2016/2017) glede na podatke ministrstva za šolstvo pri nas 7,2 odstotka, je ta delež nato rastel približno za dober odstotek na leto.
V lanskem študijskem letu je bilo med študenti pri nas že 12 odstotkov tujih študentov, med njimi pa jih je preko 70 odstotkov prihajalo iz držav, ki niso članice EU – največ iz držav Zahodnega Balkana.
Med 64.276 študenti, ki so v lanskem študijskem letu študirali na slovenskih višješolskih in visokošolskih zavodih, je bilo po podatkih ministrstva za šolstvo 7.681 tujih študentov, od tega jih je 5.526 prihajalo iz držav, ki niso članice Evropske unije.
Takšno zanimanje za študij v Sloveniji pri mladih iz držav nekdanje Jugoslavije gre pripisati tudi dejstvu, da so bili ti pri vpisu na slovenske visokošolske ustanove priviligirani. Do lanskega študijskega leta je Slovenija kar nekaj let štipendirala podiplomski študij študentov področij naravoslovja, tehnike in medicine v Sloveniji iz držav Zahodnega Balkana, ki so lahko kandidirali za celotno kritje šolnine in življenjske stroške v višini 8.400 evrov na leto oz. 700 evrov na mesec, če štipendijo razdelimo na 12 mesecev. V času epidemije te štipendije niso bile razpisane.
So pa v Sloveniji do štipendije v višini 700 evrov in 5000 evrov šolnine še naprej upravičeni tudi državljani držav, ki so upravičene do razvojne pomoči.
Štipendije za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki bi želeli študirati na slovenskih visokih šolah in fakultetah, pa so visoke 204,80 evrov, a so na voljo tudi za dodiplomski študij poljubne smeri. Tudi to štipendiranje se v času epidemije ni prekinilo.
Pri tem bi težko trdili, da ima kakšen argentinski Slovenec, ki pride študirat v Slovenijo, nižje življenjske stroške od nekoga, ki pride iz npr. Makedonije. Celo prej obratno.
Če je doslej pravilnik o razpisu za vpis določal enotne kvote prostih mest za Slovence brez slovenskega državljanstva in tujce iz držav nečlanic Evropske unije, kar je zamejcem in izseljencem, ki so se poskušali vpisati na študij v Sloveniji, pogosto oteževalo dostop do študija v domovini, pa se je to sedaj spremenilo.
Posledično je letos predvidenih več vpisnih mest za Slovence brez slovenskega državljanstva, ki bodo pri vpisu obravnavani kot ločena kategorija.
To so podprli tudi rektorji slovenskih univerz. Na vladnem uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu, ker so si za takšno ureditev prizadevali, pa so prepričani, da je v interesu Slovenije, da pri nas študira čim več Slovencev iz slovenskega zamejstva in sveta, saj lahko tako mladi utrdijo svojo slovensko identiteto, razvijejo in okrepijo znanje jezika in se obogatijo kulturno.
»Ti posamezniki ob vrnitvi v svoje zamejsko ali izseljensko okolje pogosto postanejo stebri in ambasadorji slovenstva, nekateri med njimi pa se odločijo tudi za stalno preselitev v Slovenijo, kar je za našo državo, ki se sooča z demografsko krizo, zelo pomembno,« so še navedli v uradu.
Čeprav zgoraj omenjeni pravilnik pred tem še ni bil sprejet, so na ljubljanski in mariborski medicinski fakulteti letos na dodatna vpisna mesta za študij medicine pri nas, namenjena tujim študentom, sprejeli le Slovence brez državljanstva. Po tem, ko so se nekateri drugi tuji študenti zaradi tega pritožili - šlo je namreč za drugačno prakso kot v preteklih študijskih letih - so izbirni postopek ponovili in možnost vpisa omogočili vsem enakovredno.
Tudi pravilnik za vpis pred zadnjo spremembo je sicer določal, da se za redni študij po dodiplomskih študijskih programih in enovitih magistrskih študijskih programih druge stopnje za Slovence brez slovenskega državljanstva in tujce lahko razpiše dodatno število prostih vpisnih mest, vendar to praviloma ne sme presegati 20 % števila prostih mest. Najmanj polovica teh vpisnih mest je namenjena Slovencem brez slovenskega državljanstva.
Manj je bilo Slovencev iz zamejstva in izseljenstva, kar ne čudi, saj so bili vse do zdaj v slabši poziciji pri prizadevanjih za študij v domovini glede na vrstnike iz balkanskega bazena.
A s spremembo pravilnika o razpisu za vpis na tem področju prihaja do spremembe, v korist Slovencev po narodnosti, ki sicer nimajo slovenskega državljanstva.
Med študenti na slovenskih visokošolskih zavodih lani 12 % tujih študentov
V Sloveniji je vsako leto več tujih študentov. Če jih je bilo še pred petimi leti (študijsko leto 2016/2017) glede na podatke ministrstva za šolstvo pri nas 7,2 odstotka, je ta delež nato rastel približno za dober odstotek na leto.
V lanskem študijskem letu je bilo med študenti pri nas že 12 odstotkov tujih študentov, med njimi pa jih je preko 70 odstotkov prihajalo iz držav, ki niso članice EU – največ iz držav Zahodnega Balkana.
Med 64.276 študenti, ki so v lanskem študijskem letu študirali na slovenskih višješolskih in visokošolskih zavodih, je bilo po podatkih ministrstva za šolstvo 7.681 tujih študentov, od tega jih je 5.526 prihajalo iz držav, ki niso članice Evropske unije.
Velika razlika pri višini štipendij med tujimi študenti slovenskega porekla in drugimi
Takšno zanimanje za študij v Sloveniji pri mladih iz držav nekdanje Jugoslavije gre pripisati tudi dejstvu, da so bili ti pri vpisu na slovenske visokošolske ustanove priviligirani. Do lanskega študijskega leta je Slovenija kar nekaj let štipendirala podiplomski študij študentov področij naravoslovja, tehnike in medicine v Sloveniji iz držav Zahodnega Balkana, ki so lahko kandidirali za celotno kritje šolnine in življenjske stroške v višini 8.400 evrov na leto oz. 700 evrov na mesec, če štipendijo razdelimo na 12 mesecev. V času epidemije te štipendije niso bile razpisane.
So pa v Sloveniji do štipendije v višini 700 evrov in 5000 evrov šolnine še naprej upravičeni tudi državljani držav, ki so upravičene do razvojne pomoči.
Štipendije za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki bi želeli študirati na slovenskih visokih šolah in fakultetah, pa so visoke 204,80 evrov, a so na voljo tudi za dodiplomski študij poljubne smeri. Tudi to štipendiranje se v času epidemije ni prekinilo.
Pri tem bi težko trdili, da ima kakšen argentinski Slovenec, ki pride študirat v Slovenijo, nižje življenjske stroške od nekoga, ki pride iz npr. Makedonije. Celo prej obratno.
Z junijsko spremembo Zakona o tujcih tujim študentom za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje zaradi študija ne zadostuje več garantno pismo skrbnikov, da jim bodo med študijem v Sloveniji zagotovili zadostna sredstva za bivanje.
Po novem morajo izkazati, da imajo sredstva v višini osnovnega zneska minimalnega mesečnega dohodka, ki trenutno znaša 402,18 evra, s čemer se država izogne, da bi tujec bremenil sistem socialne varnosti države. To v praksi pomeni, da mora študent dokazati, da ima on ali njegovi starši oz. drugi, ki ga preživljajo, dohodke v višini 4.800 evrov, da ga lahko podpirajo med študijem v Sloveniji.
Po novem morajo izkazati, da imajo sredstva v višini osnovnega zneska minimalnega mesečnega dohodka, ki trenutno znaša 402,18 evra, s čemer se država izogne, da bi tujec bremenil sistem socialne varnosti države. To v praksi pomeni, da mora študent dokazati, da ima on ali njegovi starši oz. drugi, ki ga preživljajo, dohodke v višini 4.800 evrov, da ga lahko podpirajo med študijem v Sloveniji.
Letos sprememba pravilnika o razpisu za vpis v korist Slovencev brez slovenskega državljanstva
Če je doslej pravilnik o razpisu za vpis določal enotne kvote prostih mest za Slovence brez slovenskega državljanstva in tujce iz držav nečlanic Evropske unije, kar je zamejcem in izseljencem, ki so se poskušali vpisati na študij v Sloveniji, pogosto oteževalo dostop do študija v domovini, pa se je to sedaj spremenilo.
Posledično je letos predvidenih več vpisnih mest za Slovence brez slovenskega državljanstva, ki bodo pri vpisu obravnavani kot ločena kategorija.
To so podprli tudi rektorji slovenskih univerz. Na vladnem uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu, ker so si za takšno ureditev prizadevali, pa so prepričani, da je v interesu Slovenije, da pri nas študira čim več Slovencev iz slovenskega zamejstva in sveta, saj lahko tako mladi utrdijo svojo slovensko identiteto, razvijejo in okrepijo znanje jezika in se obogatijo kulturno.
»Ti posamezniki ob vrnitvi v svoje zamejsko ali izseljensko okolje pogosto postanejo stebri in ambasadorji slovenstva, nekateri med njimi pa se odločijo tudi za stalno preselitev v Slovenijo, kar je za našo državo, ki se sooča z demografsko krizo, zelo pomembno,« so še navedli v uradu.
Pred začetkom letošnjega študijskega na medicini sprejeli samo Slovence brez slovenskega državljanstva, a nato izbirni postopek ponovili
Čeprav zgoraj omenjeni pravilnik pred tem še ni bil sprejet, so na ljubljanski in mariborski medicinski fakulteti letos na dodatna vpisna mesta za študij medicine pri nas, namenjena tujim študentom, sprejeli le Slovence brez državljanstva. Po tem, ko so se nekateri drugi tuji študenti zaradi tega pritožili - šlo je namreč za drugačno prakso kot v preteklih študijskih letih - so izbirni postopek ponovili in možnost vpisa omogočili vsem enakovredno.
Tudi pravilnik za vpis pred zadnjo spremembo je sicer določal, da se za redni študij po dodiplomskih študijskih programih in enovitih magistrskih študijskih programih druge stopnje za Slovence brez slovenskega državljanstva in tujce lahko razpiše dodatno število prostih vpisnih mest, vendar to praviloma ne sme presegati 20 % števila prostih mest. Najmanj polovica teh vpisnih mest je namenjena Slovencem brez slovenskega državljanstva.
Povezani članki
Zadnje objave

Tri krave – Alex Katz
5. 12. 2023 ob 19:42

Nenamerne posledice zasega ruskega premoženja v času vojne v Ukrajini
5. 12. 2023 ob 13:51
Ekskluzivno za naročnike

Tri krave – Alex Katz
5. 12. 2023 ob 19:42

Zakaj je Pirc Musarjeva pomilostila tihotapce in kakšne so njihove zgodbe?
4. 12. 2023 ob 13:33
Prihajajoči dogodki
DEC
05
Otvoritev Festivala božičnega kruha v Velikih Laščah
17:00 - 22:00
DEC
07
Komedija Avdicija, ekipa 2
20:00 - 21:40
DEC
08
Sklep jubilejnega Grozdetovega leta
10:00 - 11:30
DEC
08
DEC
09
Javni rožni venec na Kongresnem trgu
06:30 - 07:15
Video objave

Odmev tedna: Kadrovske zagate in prisilno delo
1. 12. 2023 ob 20:31

Vroča tema: Obnova po poplavah poteka prepočasi, vsak večji dež nas spravi na obrate!
29. 11. 2023 ob 18:35

Odmev tedna: Kravje kupčije
24. 11. 2023 ob 20:37
Izbor urednika

Čari "prekarnega dela" in država, ki ne zaupa svojim državljanom
28. 11. 2023 ob 7:22

Pretresljive zgodbe rešenih otrok, ki so jih ugrabili teroristi Hamasa
27. 11. 2023 ob 18:31

Naj vas cenejše gorivo ne zavede: država si pri bencinu in nafti jemlje vse več
21. 11. 2023 ob 20:41
3 komentarjev
Markec
Morda prvi znaki zbistritve miselnih vzorcev, da Slovenci iz korenin naroda niso škodljivi za bodočnost narodovega telesa.
Peter Klepec
Hja, izkusnje kazejo, da so Slovencem dalec najbolj nevarni prav Slovenci.
AlojzZ
Bistvo velikega reseta oziroma uvajanje Novega svetovnega reda je uničevanje domorodcev.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.