Prepričujejo nas, da je za onesnaževanje kriv kapitalizem. A največ umazanije je za seboj pustil socializem

Minuli mesec potekajoči dogodek podnebni štrajk, ki so ga organizirali mladi, je na plan privabi tudi številne politike. Pustimo tu ob strani vprašanje, kako primerno je to početje, če stranka, katere član si, sestavlja vlado. Še bolj pa zbode v oči neka druga stvar.

Politiki so se na prireditvi izrekli, da je kapitalizem do okolja nepravičen, zato bo potrebno namesto njega uvesti bolj socialističen ali celo popolnoma socialističen sistem. Ali to drži?

Že kratek zgodovinski izlet nam lahko pove, da je potrebno te trditve jemati s previdnostjo. Do sedaj se namreč ni pokazalo, da bi socialistične države kadarkoli v zgodovini skrbele za okolje bolje od kapitalističnih.

Argument zagovornikov socializma je sicer na pogled smiseln. Kapitalizem spodbuja potrošništvo. V socialistični družbi vseh teh izdelkov ne bi mogli imeti. Še zlasti, ker je to sistem, ki bi moral temeljiti na nekem zaprtem gospodarskem območju, kjer se vse, kar se proizvede na določenem območju tam tudi porabi. Takšno je bilo svetovno gospodarstvo vse do osemdesetih let prejšnjega stoletja.

Naftna kriza razgali nesposobnost varčevanja s surovinami

Nato je prišla naftna kriza, eden ključnih trenutkov v spremembi svetovnega gospodarstva. Izkazalo se je, da surovin ni dovolj, da bi jih lahko neučinkovito rabili. Kaj so storile kapitalistične države? Vso svojo industrijo so prilagodile temu, da so se surovine podražile, oziroma da jih je premalo. Medtem pa socialistične na to vprašanje niso iznašle odgovora. Imele so zastarelo industrijo, ki je bila velikanska porabnica surovin. Ko so se te podražile, je postala zgodba zanjo zelo težavna. Njihovih izdelkov nihče od zunaj ni želel kupiti, zato dražje nafte niso bile sposobni plačati. Posledično so se v naši nekdanji državi, Jugoslaviji, s tem spopadli z zelo neinovativnim zmanjševanjem njene porabe s sistemom par-nepar in podaljševanjem zimskih počitnic.

Res je bila potrošnja manjša, toda si želite tako restriktivnega reševanja ali raje učinkovitejše rabe energije?

Mesta v (nekdanjih) socialističnih državah so bolj onesnažena

Drugo dejstvo, ki razkriva boljšo ekološko ozaveščenost kapitalizma glede bivanjskega okolja, je onesnaženost zraka. V tem trenutku je v Evropi najslabša kakovost zraka v velikih vzhodnoevropskih mestih. Na zahodu pa se s tem pojavom ne bomo tako pogosto srečali. Pariz, Rim ali London imajo tako precej boljšo kakovost zraka kot Varšava, Beograd, Bukarešta, Skopje ali Sarajevo.

Naj se sliši še tako absurdno, kapitalizem zaveda, da je vsako človeško življenje dragoceno tudi v finančnem smislu. Zato vsako prezgodnjo smrt zaradi onesnaženega okolja kot takšno tudi dojema. Mračni in umazani Manchester iz Marxovih knjig je le še daljna preteklost, ki jo je kapitalizem skozi svoj razvoj presegel.

Okoljske rešitve so drage, država ne kaznuje same sebe

Medtem pa socializem tega nikakor ni zmogel upoštevati. To se je dogajalo tako v primeru, če je bilo upravljanje podjetja državno, kot če so ga, tako kot v Jugoslaviji, delavci soupravljali. Nakup drage čistilne naprave? Kako, če država ne da denarja. Mislite, da so si delavci radi znižali plače v zameno za posodobitev proizvodnje?

Delavke Mure bi znale povedati, kako je, če si delovni invalid zaradi zastrupitve s formaldehidom. Ali nekdanje delavce v Salonitu, koliko njihovih kolegov je že umrlo za pljučnim rakom ali azbestozo. V socialističnem sistemu to prav nikogar ni zanimalo. Država pač ni pisala kazni sama sebi. Ali kupovala dragih čistilnih naprav na lastne stroške. V nasprotju z njimi pa so morali že čez zahodno mejo za takšne neumnosti drago plačevati.

Smisel kapitalizma je tudi v tem, da če ti nisi zmožen nečesa proizvesti na okoljsko sprejemljiv način, bo na tvoje mesto prišel drugi, ki bo tega zmožen. Tudi zato imajo takšnih težav manj, oziroma so bili sanirani iz sredstev onasnaževalca. Pri nas pa smo takšne stvari pometali pod preprogo. Zlasti so takšen primer nekateri rudniki. To bi namreč moral narediti njihov lastnik, država, a za to ne kaže prav nobenega interesa.

V kapitalizmu lahko v takšnem primeru kapitalistom odvzameš njihovo premoženje. Sam sebi ga zagotovo ne boš.

Medtem pa na drugem koncU sveta, v Venezueli, na naftnih poljih kurijo zemeljski plin, ki bi se ga dalo uporabiti za energetsko izrabo. Namesto tega ga kar sežgejo, saj nimajo infrastrukture, da bi ga lahko uporabljali.

Skrb za okolje je lahko tudi poslovna priložnost

Nenazadnje je kapitalizem v prednosti tudi, ker zna varovanje okolja spremeniti v poslovno priložnost. Takšen primer so recimo odpadki. Dokler je zanje skrbela država, so bili le odpadki, ki so se nabirali na ogromnih odlagališčih. Ta so skozi leta postali pravi hribi. Sedaj, ko zanje skrbijo zasebniki, pa so postali posel. Izkazuje se namreč, da jih je veliko večino mogoče predelati v nove izdelke.

Medtem pa na drugem koncu sveta, v Venezueli, na naftnih poljih kurijo zemeljski plin, ki bi se ga dalo uporabiti za energetsko izrabo. Namesto tega ga kar sežgejo, saj nimajo infrastrukture, da bi ga lahko uporabljali. Prav gotovo bi ga lahko koristneje porabili za proizvodnjo električne energije, ki jim je močno primanjkuje, ali ga z velikimi tankerji celo izvozili v Evropo, kjer ga prav tako potrebujemo.

Toda njihov sistem takšnih rešitev, ki bi nedvomno izboljšale gospodarsko in energetsko stanje države ob enaki okoljski škodi, ni sposoben izvesti.

Embed from Getty Images