Premier Golob se vleče nazaj glede obdavčitve nepremičnin, o drugih davkih pa ...
Uredništvo
- 17. 4. 2023 ob 20:22
- 9 komentarjev
POSLUŠAJ ČLANEK
Golobova vlada je v prvem četrtletju letos pridelala 324 milijonov evrov proračunskega primanjkljaja, je sporočil Fiskalni svet, kar je 64 milijonov več kot primerljivo obdobje lani. "Očiščeni odhodki" (brez upoštevanja odhodkov za covidne ukrepe in učinka ukrepov za blaženje draginje) so medletno višji za 4,2 %, predvsem zaradi 10,3 % višjih stroškov za plače v javnem sektorju.
Proračunski primanjkljaj naj bi po veljavnem proračunu znašal 5,3 odstotka BDP, a vlada napoveduje, da bodo izdatke z rebalansom oklestili za 600 milijonov evrov ter primanjkljaj spustili pod 4 odstotke BDP, predvsem na račun manjše potrebe po nadaljnjih ukrepih za blaženje draginje.
S čim še bodo zmanjšali še vedno močno razprte škarje med proračunskimi prihodki in odhodki tako letos kot naslednja leta, ko znova vstopijo v veljavo fiskalna pravila, predsednik vlade Robert Golob v današnjem nastopu pred poslanci ni pojasnil. Je pa dejal, da tega ne bodo počeli z davčno reformo, niti ne z obdavčitvijo nepremičnin, regresa in božičnice.
Država nekaj več prihodkov pobere od davka na dodano vrednost in iz trošarin, prihodki od dohodnine pa so v prvih treh mesecih letos manjši za 6,9 odstotka, predvsem zaradi nadaljnjega nižanja davčne obremenitve.
Stroški se povečujejo predvsem zaradi jeseni sklenjenega dogovora o dvigu plač v javnem sektorju. Samo za plače v javnem sektorju smo v zadnje pol leta namenili okrog 600 milijonov evrov dodatnih finančnih sredstev, je v poslanskem vprašanju predsedniku vlade Golobu opozoril politik NSi, Jernej Vrtovec. Izpostavil je, da so Izhodišča za nova pogajanja v zvezi s plačno reformo težka približno 650 milijonov evrov. "Obljubljena reforma pravosodja, zdravstvena reforma in novi izdatki v proračunu samo iz prenosa dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezno zdravstveno zavarovanje minus 180 milijonov evrov. To je bilo rečeno pretekli teden. In na drugi strani še ostale reforme. Tudi pokojninska reforma, ki se pripravlja."
Kako bo torej koalicija zagotovila izvajanje vseh obljubljenih reform, kako kaže z davčno reformo in ali bo vlada z njo šla naprej po časovnici, ki predvideva realizacijo v 2024, je zanimalo poslanca NSi.
"Davčna reforma ni nikoli bila mišljena za to, da bomo z njo polnili proračun, in ta del v celoti zavračam," je odgovoril premier. Po njegovih besedah nikoli ni bil ne interes ne namen Vlade, da bodo z davčno reformo zagotavljali dodatne vire za proračun.
"Slovenija je danes druga v Evropi po obdavčitvi dela, takoj za Slovaško. Slovenija je, žal, najslabša ali pa najbolj obremenjuje s socialnimi prispevki v Evropi," je priznal premier in dodal, da ta del zahteva osvežitev in ga bo tudi dočakal.
"Hkrati je Slovenija po premoženju na 22. mestu po obdavčitvi premoženja v Evropi, ne pa nujno nepremičnin, temveč premoženja," je nadaljeval. A glede na to, da predlogi, ki so krožili, niso bili ne politično usklajeni, še manj pripravljeni do te mere, da bi bili zreli za javno obravnavo, predsednik vlade zatrjuje, da take davčne reforme, kot je bila predstavljena, ne bo in davčna reforma nasploh ne bo v ospredju.
Bo pa v ospredju ponovna uveljavitev pakta stabilnosti v prihodnjem fiskalnem letu, na katerega se po Golobovih besedah pripravlja vsa Evropa. "Po treh letih izjem, ko je bilo možno financirati državni proračun skozi prekomerno zadolževanje, se te izjeme odpravljajo."
Vlada se tega ne bo lotila z davčno reformo, kako bo zagotovila vzdržnost javnih financ, pa Golob poslancem ni povedal. Obljubil pa je, da bo vse jasno po pripravi Pakta stabilnosti, ki ga naj bi poslanci na mizo dobili že na naslednji seji.
"V tem dokumentu boste videli, da ni omembe davčne reforme kot vira za zagotavljanje stabilnosti, ampak so navedeni vsi ostali ukrepi, ukrepi, ki pomenijo, da bomo pri reformah morali upoštevati fiskalno vzdržnost," je dejal premier. "Zajeto je, da lahko pridemo z manj kot 3% letnim primanjkljajem in hkrati zmanjšujemo dolg v povprečju približno za eno odstotno točko na leto," je še zagotovil.
Jernej Vrtovec je predsednika vlade opozoril, da tudi pri obdavčitvi kapitala v Sloveniji nismo tako nizko, kot govorijo mnogi, temveč v bistvu nekje na sredini. "In tukaj je krivica, ki se dogaja lastnikom podjetij," je prepričan Vrtovec.
Premier Golob se je še pohvalil, da je Slovenija izvedla enega najvišjih dvigov minimalne plače v Evropi. "In prav je, da smo to naredili, zato, ker je draginja tista, ki je narekovala ravno to, da je bila naša usmeritev prava in ukrep pravočasen," je dodal ter zaključil, da s tega vidika ni dvoma, komu je bila in bo v bodoče namenjena njihova davčna reforma: tistim, ki imajo manj, in ne tistim, ki imajo več.
Proračunski primanjkljaj naj bi po veljavnem proračunu znašal 5,3 odstotka BDP, a vlada napoveduje, da bodo izdatke z rebalansom oklestili za 600 milijonov evrov ter primanjkljaj spustili pod 4 odstotke BDP, predvsem na račun manjše potrebe po nadaljnjih ukrepih za blaženje draginje.
S čim še bodo zmanjšali še vedno močno razprte škarje med proračunskimi prihodki in odhodki tako letos kot naslednja leta, ko znova vstopijo v veljavo fiskalna pravila, predsednik vlade Robert Golob v današnjem nastopu pred poslanci ni pojasnil. Je pa dejal, da tega ne bodo počeli z davčno reformo, niti ne z obdavčitvijo nepremičnin, regresa in božičnice.
Država nekaj več prihodkov pobere od davka na dodano vrednost in iz trošarin, prihodki od dohodnine pa so v prvih treh mesecih letos manjši za 6,9 odstotka, predvsem zaradi nadaljnjega nižanja davčne obremenitve.
Stroški se povečujejo predvsem zaradi jeseni sklenjenega dogovora o dvigu plač v javnem sektorju. Samo za plače v javnem sektorju smo v zadnje pol leta namenili okrog 600 milijonov evrov dodatnih finančnih sredstev, je v poslanskem vprašanju predsedniku vlade Golobu opozoril politik NSi, Jernej Vrtovec. Izpostavil je, da so Izhodišča za nova pogajanja v zvezi s plačno reformo težka približno 650 milijonov evrov. "Obljubljena reforma pravosodja, zdravstvena reforma in novi izdatki v proračunu samo iz prenosa dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezno zdravstveno zavarovanje minus 180 milijonov evrov. To je bilo rečeno pretekli teden. In na drugi strani še ostale reforme. Tudi pokojninska reforma, ki se pripravlja."
Kako bo torej koalicija zagotovila izvajanje vseh obljubljenih reform, kako kaže z davčno reformo in ali bo vlada z njo šla naprej po časovnici, ki predvideva realizacijo v 2024, je zanimalo poslanca NSi.
Golob: Z davčno reformo ne bomo polnili proračuna
"Davčna reforma ni nikoli bila mišljena za to, da bomo z njo polnili proračun, in ta del v celoti zavračam," je odgovoril premier. Po njegovih besedah nikoli ni bil ne interes ne namen Vlade, da bodo z davčno reformo zagotavljali dodatne vire za proračun.
"Slovenija je danes druga v Evropi po obdavčitvi dela, takoj za Slovaško. Slovenija je, žal, najslabša ali pa najbolj obremenjuje s socialnimi prispevki v Evropi," je priznal premier in dodal, da ta del zahteva osvežitev in ga bo tudi dočakal.
"Hkrati je Slovenija po premoženju na 22. mestu po obdavčitvi premoženja v Evropi, ne pa nujno nepremičnin, temveč premoženja," je nadaljeval. A glede na to, da predlogi, ki so krožili, niso bili ne politično usklajeni, še manj pripravljeni do te mere, da bi bili zreli za javno obravnavo, predsednik vlade zatrjuje, da take davčne reforme, kot je bila predstavljena, ne bo in davčna reforma nasploh ne bo v ospredju.
Robert Golob: "Denar je znotraj okvirjev. Ali bo to pomenilo, da bomo morali spreminjati zakonodajo na marsikaterem področju? Ja, jo bomo pač spreminjali takrat, ko bo to potrebno, zagotovo pa ne na način, kot je bil predstavljen, in zagotovo ne z obdavčitvijo regresa ali potnih stroškov, zagotovo ne z uvajanjem novih nepremičninskih davkov."
Bo pa v ospredju ponovna uveljavitev pakta stabilnosti v prihodnjem fiskalnem letu, na katerega se po Golobovih besedah pripravlja vsa Evropa. "Po treh letih izjem, ko je bilo možno financirati državni proračun skozi prekomerno zadolževanje, se te izjeme odpravljajo."
Vlada se tega ne bo lotila z davčno reformo, kako bo zagotovila vzdržnost javnih financ, pa Golob poslancem ni povedal. Obljubil pa je, da bo vse jasno po pripravi Pakta stabilnosti, ki ga naj bi poslanci na mizo dobili že na naslednji seji.
"V tem dokumentu boste videli, da ni omembe davčne reforme kot vira za zagotavljanje stabilnosti, ampak so navedeni vsi ostali ukrepi, ukrepi, ki pomenijo, da bomo pri reformah morali upoštevati fiskalno vzdržnost," je dejal premier. "Zajeto je, da lahko pridemo z manj kot 3% letnim primanjkljajem in hkrati zmanjšujemo dolg v povprečju približno za eno odstotno točko na leto," je še zagotovil.
Izbrano za naročnike:
Krivda Janeza Pavla II: je vedel ali ga blati dediščina komunističnega aparata?
Ivan Sivec, avtor šmarnic o Filipu Terčelju: Pisatelj, ki je prehitel Franceta Bevka
Krivda Janeza Pavla II: je vedel ali ga blati dediščina komunističnega aparata?
Ivan Sivec, avtor šmarnic o Filipu Terčelju: Pisatelj, ki je prehitel Franceta Bevka
Jernej Vrtovec je predsednika vlade opozoril, da tudi pri obdavčitvi kapitala v Sloveniji nismo tako nizko, kot govorijo mnogi, temveč v bistvu nekje na sredini. "In tukaj je krivica, ki se dogaja lastnikom podjetij," je prepričan Vrtovec.
Premier Golob se je še pohvalil, da je Slovenija izvedla enega najvišjih dvigov minimalne plače v Evropi. "In prav je, da smo to naredili, zato, ker je draginja tista, ki je narekovala ravno to, da je bila naša usmeritev prava in ukrep pravočasen," je dodal ter zaključil, da s tega vidika ni dvoma, komu je bila in bo v bodoče namenjena njihova davčna reforma: tistim, ki imajo manj, in ne tistim, ki imajo več.
Povezani članki
Zadnje objave
Golobji premislek pri koritu
9. 12. 2023 ob 18:37
Peter Opeka: sivi mladenič, ki rešuje ljudi
9. 12. 2023 ob 18:27
Odmev tedna: Za denar gre
8. 12. 2023 ob 19:31
Ekskluzivno za naročnike
Golobji premislek pri koritu
9. 12. 2023 ob 18:37
Peter Opeka: sivi mladenič, ki rešuje ljudi
9. 12. 2023 ob 18:27
»Santo subito«: Miklavž z Rdečega otoka
7. 12. 2023 ob 12:01
Prihajajoči dogodki
DEC
09
Javni rožni venec na Kongresnem trgu
06:30 - 07:15
DEC
09
Dan odprtih vrat na Škofijski gimnaziji Vipava
09:00 - 12:00
DEC
09
Klepet - Sonja Porenta
18:00 - 19:00
DEC
11
Brati gore | Triglav je naš ob 130-letnici PZS v Kamniku
18:00 - 19:00
DEC
11
10 mesecev v Srednji Ameriki - potopisno predavanje
19:45 - 20:45
Video objave
Odmev tedna: Za denar gre
8. 12. 2023 ob 19:31
Odmev tedna: Kadrovske zagate in prisilno delo
1. 12. 2023 ob 20:31
Vroča tema: Obnova po poplavah poteka prepočasi, vsak večji dež nas spravi na obrate!
29. 11. 2023 ob 18:35
Izbor urednika
Tri lekcije zgodbe o donacijah za "herojskega gasilca" Sandija Zajca
3. 12. 2023 ob 18:07
Čari "prekarnega dela" in država, ki ne zaupa svojim državljanom
28. 11. 2023 ob 7:22
9 komentarjev
helena_3
Še to: Nikica, =0 in kompanija naj gredo na šiht v gospodarstvo. Javna uprava naj se znebi raznih podšefov, namestnikov šefov in svetovalcev - potrebujemo vitko in učinkovito javno upravo. Slovenija naj postane podjetnikom prijazna država - pa finančna vzdržnost državnega proračuna ne bo problem.
helena_3
*Davčna reforma ni nikoli bila mišljena za to, da bomo z njo polnili proračun, in ta del v celoti zavračam,*
?? - čemu so pa namenjeni davki, če ne polnjenju državnega proračuna?
Pogosto se vprašam, kaj ta gospod jemlje.
Nižji davčni prihodki od dohodnine niso nič posledica nižanja davčnih obremenitev, ampak zmedene davčne politike in zaostrovanja pogojev na tem področju. Tudi vladnega nasprotovanja zasebni pobudi.
Višji davki - več izogibanja plačevanju, manj vzpodbude za razcvet podjetništva. Tako preprosto je to. Velja že stoletja. Že v fevdalizmu so tlačani na tlaki skrbeli, da se niso ravno pretegnili na graščakovi zemlji. "Kar počasi, gospod slabo plačajo!" je rek od takrat.
Stajerska2021
Helena_3, se strinjam. Za levičarske rdeče barone je proračun klobuk s priloženo čarobno palčko! Vse bo plačano iz proračuna..... Nihče od "modrecov" pa ne pove, kako se ta klobuk napolni! Res ne moremo pričakovati od "ponosnih naslednikov komunistov" (ki še sedaj vedrijo in oblačijo na raznih službicah v vladi), da vedo, kako v realnem sektorju denar zaslužiti. To je prepuščeno navadni raji in očitno bedakom, ki se še niso izselili slo Slovenistana. Vitka in učinkovita država - fantastična ocena za naše razmere. Golob stoka, da potrebuje naša država vsaj nekaj let za izdajo gradbenega dovoljenja. V rit naj nabica tretji in četrti nivo birokratov, ker ne znajo in jih je preveč! V Avstriji potrebuješ cca 14 dni. Grdi, grdi kapitalisti!
APMMB2
Razmere v Sloveniji se slabšajo. Gospodarska rast se ustavlja, zato so prilivi v propračun manjši. Sredstva za lajšanje krize, ki jo je povuročila epidemija se ne realizirajo, prav tako zelo zaostaja črpanje evropskih srdstev za projekte, ki se izvajajo,. Nekateri projekti pa se sploh še niso začeli.
Vlada se je zapltela v kaos z dvigom plač iz katerega se ne bo mogla izvleči. Trenutno sicer obljublja in obljublja, morala pa bo vsaj nekaj realizirati in takrat bo počilo. Denarja ne bo in množice bodo občutile prevaro. Ob silni inflaciji,ki je ena največjih v Evropi, bi dvig plač lajšal stisko zaposlenih. Za upokojence pa je tako in tako znano, da so zopet največje žrtve nespametnega ravnanja vlade.
Vlada napoveduje reforme. Te bi naj racionalizirale delovanje države, saj bo denarja očitno manj,kot predvideva proračun. Racionalizacij pa ni in nobena reforma se s tem ne ukvarja.
Za prvo tromesečje je izkazan proračunski primenjklaj v višini 350 mio. Do konca leta bo narasel ne več kot milijardo, mogoče celo na dve milijardi.
Potrebne bodo zadolžitve in s tem slabšanje bančnega rejtinga.
Slovenija se bo znašla v zelo velikih finančnih težavah.
To pa lahko pomeni upanje, da se bo morala vlada in koalicija posloviti.
Paziti bo potrebno le na to, da se bo koalicija res poslovila. Kolaicija je nekak surogat komunistične partije, ki jo je vodil Milan Kučan. Ko je pod njegovim vodstvom popolnoma zavozila državo in jo spravila v bankrot, je sestopila iz oblasti.
Sestopila je tako, da je še vedno na obasti in ima sedaj celo večjo moč, kot jo je imela takrat, ko nam je vladala. Takrat je imela komunistična partija 10 do 15% članov. Danes jih ima koalicija daleč čez 50% . Pri sestopu bo potrebno paziti, da ne bo samo sestopila, temveč se mora razkrojiti in končati na smetišču zgdovine, kolesa pa pustiti v Murgljah,
Stajerska2021
APMMB2, točno tako. Ponovno gledamo polnjenje žepov vedno lačnim levim NVO-jem, s krinko vspodbujanja "demokracije". Pred očmi se nam sesuva država, žepe pa si nekritično bašejo leve elite! Komunistična partija, ki je na oblasti, nam ne bo prizanašala do bridkega konca. Do takrat bodo privatne malhe polne, država pa zadolžena do bankrota. Po oceni CIA je bilo skanalizirano v davčne oaze kar cca 70 milijard - zanimivo, prav toliko nekje znaša naš javni dolg. Sedaj priteka ta denar v Slovenijo in se pripravlja teren za prevzem prav vsega, kar je še seveda vredno prevzeti oziroma drpniti. Vendar 400.000 butalcev - še vedno plešete? Mogoče rajate malo bolj v LJ, drugod po državi pa nas močno boli glava. Kako še nas bo, če bo ta vlada še malo "vladala".
Ljubljana
In ne se vec izgovarjat na MSM. Kdor hoce kaj vedet naj gleda Novo 24.
Dobro, naj bere tudi Domovino...
Stajerska2021
Ljubljana, točno tako. Tudi Požareport in Demokracija ne škodita!
Ljubljana
Kdor zeli odlicen komentar golobjega gruljenja.naj si zavrti.nocojsnji.Kdo.vam laze!
Tako odlicne analize in vrhunskega humorja ni na nobenem drugem mediju.
G. Tomasic je briljanten, zato pa ga napadajo.
Kogar komunisti napadajo je pac v krogu najboljsih. Kogar ne, je malo ali nic vreden.
Stajerska2021
Ljubljana, se pridružujem vašemu mnenju. G. Tomašič je v svojih analizah na podlagi posnetkov - briljanten. Vrhunske analize in humor za Oskarja! Včasih se kar malo bojim, da se mu kaj ne zgodi. Zato je tudi NovaTV tako moteča za levičarje! HOČEMO JANEZA JANŠO NAZAJ - T A K O J !
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.