Prejeli smo: Voda in ostale vrednote

POSLUŠAJ ČLANEK

Z vso zgroženostjo smo sprejeli novico, da je zaradi izlitja kerozina morda ogrožen glavni vir vode za slovensko obalo, zbiralnik rižanskega vodovoda. Glede na to, da je Obala kot sušno področje med stalno ogroženimi pri preskrbi z vodo, bi morala ta novica pomeniti skrajni alarm, tako pa je bila pač ena od novic med novicami o vojnah na drugem koncu sveta, med športnimi novicami, med trači... Da, tudi med drugimi enako grozljivimi novicami, ki govorijo o ogrožanju našega okolja, kot so požari odlagališč odpadkov, tovarn za predelavo odpadkov in podobnega, ki se v zadnjem času kar vrstijo. In kaj se v naši lepi Sloveniji po takih novicah zgodi? Zgodi se samo ugotavljanje in spremljanje stanja ter morebitno blaženje posledic takih dogodkov ali pa še to ne. Nihče ni nikoli nič kriv.

To, da je voda pravica in vrednota smo zapisali v ustavo, prav tako naj bi bile vrednote tudi domoljubje, narod, družina, lastnina... Tudi vse to je zapisano v ustavi. Pa vendar se v praksi vse te vrednote nekako mehčajo, relativizirajo in celo negirajo. Slovenci mirno prenašamo, kako vladajoča politika dovoljuje uničevanje našega okolja, kako nam jemlje pravice oziroma državi že plačane usluge na področju zdravstva in pokojninske politike, nam vsiljuje LGBT certifikate v šolske institucije, celo v vrtce, kako nam vsiljujejo v naše skupnosti tujce in jim celo podeljujejo neverjetne pravice oziroma celo privilegije v naši družbi, ki jih sami nikakor nismo deležni...

Skratka, zgleda, da smo na vse, kar smo o vrednotah zapisali v ustavi preprosto pozabili in da je dogajanje v naši družbi precej, milo rečeno. "razpuščeno". Slovenci mirno "lezejo nekam" skorumpiranim politikom, ki jim vsiljujejo vedno bolj represivne zakone in hkrati jemljejo čedalje več pravic ter gospodarstvenikom, ki plenijo skupno premoženje, celo na račun njihovega zdravja namesto, da bi take politike in gospodarstvenike izločili iz oblasti in družbe. Slovenci mirno veseljačijo na športnih prireditvah, ki nimajo nikakršnega vpliva na njihovo življenje, na "kulturnih" prireditvah, kjer jim vsiljujejo tujo mentaliteto... Ko pa pridejo volitve in se na volitvah pojavi kandidat, čeprav morda manj poznan, ki je pripravljen uveljaviti te pozabljene vrednote, pa Slovenci mirno te volitve abstinirajo. Dopustijo, da nam "vladajo" ljudje, ki za vse te vrednote ne naredijo nič. Dopustijo, da nam vladajo ljudje, ki so na volitvah dobili oblast z njihovo abstinenco in s čudnimi kalkulacijami, ki jih vodi predvsem pohlep. Komedija zmešnjav. Če osebe in strukture, ki so na oblasti in imajo možnost, da bi ukrepale, proti tem anomalijam ne naredilo nič, to preprosto pomeni, da so same del procesa razgradnje države, njenega okolja, gospodarstva, zdravstva, družine, naroda kot takega...

Kakorkoli že se Slovenci obnašajo, kot da jih dogajanje v tej družbi, v tem narodu, v tej državi, ne zadeva. Treba pa se je zavedati, da ustava in vrednote, ki so napisane v njej, ni dokument, ki je bil napisan tja v en dan. Treba se je zavedati tudi, da očitno nič, kar naj bi se po ustavi izvajalo ni samoumevno. Niti naše okolje, niti naše bivanje kot posameznikov, družine, kot naroda, niti naša lastnina... Nič več ni samoumevno. Zato se vedno bolj približuje čas, ko bodo, ko bomo morali Slovenci pač na vse to pomisliti, najbrž zato celo kaj narediti. Najmanj kar je, hoditi na volitve, sicer jih, nas, preprosto ne bo več... Za konec naj zaključim z mislijo, ki sem jo velikokrat ponovila svojemu sinu. POGUBA JE PO SVOJI NARAVI KOLEKTIVNA, REŠITEV PA INDIVIDUALNA. Če bomo delali s to družbo, s tem narodom , okoljem in državo tako kot delamo zdaj, je naša poguba neizbežna. Rešimo se lahko le kot posamezniki, kar nam naša elita s svojimi vložki v davčne oaze zelo nazorno nakazuje že v praksi.

Alenka Viceljo