Prejeli smo: Odziv na komentar na temo spolnih zlorab v Cerkvi

Uredništvo

Foto: Pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
Prejeli smo odziv bralca Jožeta Mlakarja na komentar Tadeje Kreč z naslovom Slovenska pot soočanja s spolnimi zlorabami v Cerkvi je v marsičem podobna francoski.

Pismo bralca objavljamo v celoti:

"V prispevku Tadeje Kreč,  objavljenem v Domovini 10. oktobra 2021 z naslovom Slovenska pot soočanja s spolnimi zlorabami v Cerkvi, je v marsičem podobna francoski, je med drugim zapisano tudi:

 Proces bi pri nas lahko primerjali s soočanjem z zločini po drugi svetovni vojni, ki so za našo državo podobna rana kot (sicer mnogo manj številčne) spolne zlorabe za Cerkev. A na obeh področjih velja, da se zločina še po mnogih desetletjih ni jasno obsodilo, da se je gledalo stran, se prikrivalo, skrivalo, se žrtvam ni dalo imen in tako so rane ostale še na mnogih naslednjih generacijah, pa tudi na celotni družbi.

Ta primerjava ni primerna in ne primerljiva. Z njo smo močno prenapihnili spolne zlorabe duhovnikov kot najhujše zločine in hkrati zmanjšali pomen pobijanja komunističnih nasprotnikov po drugi svetovni vojni na raven posameznih spozab in prekrškov. V primeru duhovniških zlorab gre za posamezna dejanja, ki nimajo drugega ozadja kot lastno grešnost in pohotnost. V ozadju množičnih povojnih pobojev pa je zločesta ideologija, ki med drugim svojim privržencem nalaga neusmiljen boj proti nasprotnikom. V tem primeru ne gre samo za število pomorjenih, temveč tudi za sadistična grozodejstva. (Mnogi primeri so opisani v knjigi Jožeta Možine Slovenski razkol in v posameznih prispevkih v reviji Zaveza.)

Glede slednjega so se ohranili mnogi verodostojni dokumenti, ki bremenijo Kardelja, Kidriča, Mačka in druge. Kaj ali kdo pa bremeni obsojane duhovnike? Nedvoumnih dokazov, ki imajo v sodni teoriji in praksi edini veljavo, je med obtoženimi duhovniki malo ali nič.  Vse obtožbe temeljijo na pričevanjih zlorabljenih ali samo domnevno zlorabljenih oseb. To seveda vzbudi močne in upravičene dvome, ali gre v posameznih primerih res za spolno zlorabo ali za lažne obtožbe iz maščevalnosti, privoščljivosti ali iz čiste zlobe. Prizadetost nedolžnega duhovnika blaži samo njegova čista vest. Tudi, če je med postopkom spoznan za nedolžnega, se umazani madež vleče za njim do konca življenja. In ali je v takem vzdušju splošnih obsodb duhovnikom prijetno hoditi po cesti in čutiti na svojem hrbtu poglede ljudi, češ glej ga pedofila?

Prav je, da Cerkev aktivno razkriva grešna in zločesta dejanja duhovnikov, ki so kazniva tudi po načelih pozitivnega prava, toda z enako mero poštenosti in odkritosti mora zavarovati tudi dobro ime svojih duhovnikov in duhovniškega stanu na splošno. Čeprav avtorici Tadeji Kreč očitamo premalo premišljeno primerjavo spolnih zlorab duhovnikov z zločini medvojnih in povojnih pobojev, je njen prispevek hkrati dobrodošel, ker nas nehote opozarja na mero, s katero moramo presojati dejanja enih in drugih."

Jože Mlakar
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike