Preganjanje kristjanov po svetu se stopnjuje, samo lani jih je bilo preganjanih preko 365 milijonov

Organizacija Open Doors v letnem poročilu ugotavlja, da je bilo samo v 50 državah, kjer so razmere najhujše, lani zelo močno ali ekstremno preganjanih 317 milijonov kristjanov. 4.998 jih je za svojo vero dalo življenje, več kot 4.125 pa jih je zaradi nje zaprtih.

Še vedno je najnevarneje biti kristjan v Severni Koreji, kjer je razkritje vere efektivno smrtna obsodba. Od zaostritve nadzora na meji s Kitajsko sta otežena tudi njihov beg iz domovine in podpora od zunaj. Najbolj krvava država za kristjane je Nigerija, kjer je padlo 80 odstotkov ubitih kristjanov, preganjanje pa se na različne načine stopnjuje tudi v večini muslimanskih držav ter diktatur.

Dobre novice pa prihajajo iz Malija, z juga Indije in Laosa.

Od petdesetih držav, kjer kristjani doživljajo najhujše preganjanje, je kar trinajst obarvanih rdeče. Na prvem mestu že leta prednjači Severna Koreja, drugo, tretje in peto mesto zasedajo nedelujoče večinsko muslimanske države Somalija, Libija in Jemen. Četrta je »Afriška Severna Koreja«, kakršen je vzdevek za izrazito izolirano diktaturo Eritrejo, šesta pa Nigerija s pretežno krščanskim jugom in večinoma muslimanskim severom ter napetostmi med njima.

Preostale so večinoma muslimanske države: Pakistan, Sudan, Iran, Afganistan, Sirija in Savdska Arabija ter največja demokracija sveta, Indija. Stopnjo nižje je preganjanje v večini arabskih avtokracij, srednji in jugovzhodni Aziji, Afriki in tudi v nekaj državah Latinske Amerike.

Kristjani najbolj preganjana verska skupnost po svetu

Vsak dan je v letu 2023 svoje življenje za krščansko vero dalo 13 kristjanov, kar 82 odstotkov v Nigeriji, kjer se krvavi napadi muslimanskih milic dogajajo že vrsto let. Eksplodirala je številka napadov na cerkve, krščanske šole, bolnišnice in pokopališča. Zabeležili so jih 14.766, kar je sedemkrat več kot lani. Na tem področju prednjačijo Indija, Kitajska, Nigerija, Nikaragva in Etiopija.

Več kot podvojilo, na skoraj 300.000, se je tudi število kristjanov, ki so morali zbežati od doma zaradi svoje vere. Teh je največ v podsaharski Afriki, kjer politična nestabilnost ustvarja nevarne okoliščine, v katerih odlično funkcionirajo skrajne islamistične organizacije, kot je Al Kajda, Boko Haram in drugi džihadisti, ki jih šibke državne oblasti niso zmožne ustaviti, zato svoje početje lahko nadaljujejo nekaznovano.

Razmere se zaostrujejo tudi v državah, ki ne veljajo za najnevarnejše za kristjane. Kitajska je zaprla 10.000 krščanskih cerkva, v Indiji nasilne tolpe ekstremnih hindujcev napadajo krščanske objekte, od nekdaj 47 registriranih protestantskih cerkva v Alžiriji delujejo samo še štiri in še te pod velikim pritiskom.

Severna Koreja – biti kristjan pomeni smrtno obsodbo ali dosmrtno obsodbo na delovno taborišče

V petih od šestih kategorij je največje možno preganjanje prisotno v Severni Koreji, kjer je kakršna koli verska praksa strogo prepovedana. Kljub temu po oceni Open Doors v tej državi živi med 400.000 in 500.000 kristjanov, njihovo število pa po oceni Seulskega nadškofa celo raste.

Če režim odkrije kristjana, sledi takojšnja deportacija celotne njegove družine v koncentracijsko delovno taborišče, če ni na mestu ubit. Srečanja kristjanov zato potekajo v največji tajnosti. Posedovanje ali distribucija Biblije je strogo prepovedana, nekaj cerkva pa vzdržujejo zgolj v prestolnici za namene propagande pred turisti.

Oblast, ki temelji na kultu osebnosti, smatra krščanstvo za eno najnevarnejših religij, zaradi česar ga redno in aktivno preganja. Celo sorodniki kristjanov avtomatsko pripadajo najnižjemu družbenemu razredu. Posedovanje krščanskih knjig ali udeležba na verskem obredu se smatrata za napad na državo. Največ krščanskih vsebin zato prejmejo prek radijskih valov, distribucija tiska ter tudi siceršnja pomoč severnokorejskim kristjanom pa je otežena, odkar je režim v luči boja proti covidu 19 okrepil nadzor na meji s Kitajsko.

Ker so vsi državljani, še posebej otroci v šoli, podvrženi indoktrinaciji ovajanja sosedov in celo družinskih članov, starši pogosto spregovorijo s svojimi otroki o veri šele, ko so najstniki, celotno izobraževanje pa je prežeto s propagando. Celo pri študiju jedrske fizike ta predstavlja 30 % kurikuluma.

Somalija: Islam ali smrt

V Somaliji skrajna islamistična milica Al Šabab, katere cilj je izkoreninjenje krščanstva iz Somalije, nadzoruje velik del države, močno je infiltrirana tudi v državno upravo. Že prisostvovanje pri verskem obredu je lahko življenjsko nevarno, spreobrnjenje iz islama v krščanstvo pa šteje kot ultimativno izdajstvo na ravni družine, klana in družbe. Število kristjanov je ocenjeno na nekaj sto.

Aktivno preganjanje kristjanov se je začelo že pod režimom Mohameda Siada Barreja, po sesutju njegovega režima leta 1991 pa so v Somaliji zavladali brezvladje ter islamistične milice s šeriatskim pravom.

Krščanstvo je poniževano v javnosti, staršem so odvzeti otroci, ki jih nato vključijo v »islamske rehabilitacijske centre«, kjer so vzgojeni v borce Al Šababa. Smrtno nevarno je že posedovanje krščanskega materiala. Oblast zavrača tudi vsakršno ponovno odpiranje cerkva, celo v glavnem mestu Mogadišu.

Podobno slabe razmere so za kristjane tudi v Libiji, kjer vladajo lokalne milice in šerifi, ter Jemnu, kjer je večina prebivalstva pod nadzorom skrajne šiitske skupine Hutijev.

Nigerija – kjer teče kri za Boga

V Nigeriji se razmere za kristjane razlikujejo glede na to, kje živijo. V večinsko muslimanskih severnih provincah, kjer je v veljavi šeriatsko pravo, živijo kristjani podvrženi rednim brutalnim napadom muslimanskih milic, kot so Fulani, Boko Haram in Islamska država.

Nasilje je še posebej naraslo pod oblastjo nekdanjega muslimanskega predsednika Mohameda Buharija, ki je pregon islamskih milic v veliki meri opustil.

Pritisk še povečujejo rast prebivalstva in podnebne spremembe, ki povzročajo, da se pastirji plemena Fulani s severa pomikajo proti jugu, kjer živijo pretežno krščanski poljedelci, napadi pa postajajo vse pogostejši tudi v južnem delu držav, kjer živi večina Nigerijskih kristjanov.

V Nigeriji tako letno zaradi svoje vere umre več kristjanov kot po vsem ostalem svetu skupaj. Žarek upanja prinaša novi predsednik, sicer tudi musliman, Ahmet Timbu, ki pa je s prvimi potezami po prevzemu oblasti nakazal večjo vključenost kristjanov v vodenje države.

Indija: Največja demokracija sveta

Čeprav ne gre za muslimansko državo, je tudi v Indiji preganjanje kristjanov v porastu, saj je vse več hindujskih ekstremistov prepričanih, da bi vsi Indijci morali biti hindujci. Napadi na cerkve so posebej pogosti na območjih, kjer hindujski ekstremisti predstavljajo tudi lokalno oblast. Vse več držav prepoveduje spreobračanja, oznanjanje krščanske vere pa tako postaja nezakonito in pospremljeno z nasiljem. Pod posebnim pritiskom so posamezniki, ki so v prestopili iz hinduizma v krščanstvo.

Nikaragva: Kristjani niso varni niti, če so večina, oblast se boji opozicije

V Nikaragvi kristjani predstavljajo večino prebivalstva, a je država kljub temu na 30. mestu lestvice, med muslimanskima Turkmenistanom in Omanom. Posebej na udaru so tisti, ki se oglasijo zoper samodržca Daniela Ortego, razmere pa so se še posebej poslabšale po protestih leta 2018, kjer je oblast med tistimi, ki so povzdignili glas proti režimu, prepoznala prav kristjane.

Država je zasegla krščanska posestva, šole, TV postaje in dobrodelne organizacije, cerkvene skupnosti so močno nadzorovane in ustrahovane. Policija je lani prepovedala velikonočne procesije, spremembe zakonodaje pa omogoča voditelje cerkva označiti celo za teroriste.

Med večinsko krščanskim prebivalstvom imajo verski voditelji veliko avtoritete, zato so s strani države še posebej na udaru, celo do te mere, da se je odzvala mednarodna skupnost.

Gre tudi na boljše: Mali, Indija, Laos

Ob vse večjem splošnem preganjanju pa prihajajo tudi dobre novice. Mali je lani sprejel novo ustavo, ki prepoznava tudi nemuslimanske manjšine, vključno s kristjani, ter tlakuje pot za letošnje volitve v državi, kjer trenutno vlada vojaška hunta.

Po volitvah v južnoindijski državi Karnataka, kjer je zmagala opozicijska stranka vladajoči strani premierja Nerendre Modija, so odpravili zakon, ki je prepovedoval spreobračanje. Premik, ki prinaša upanje sicer preganjanim kristjanom.

Čeprav se je preganjanje v Laosu povečalo, pa tam močno rasteta tudi Cerkev in število kristjanov. Open Doors tako ugotavlja, da je kri mučencev seme novih kristjanov.