Dve plati zdravja – skupna vrednota naroda in najdaljše čakalne vrste v Evropi

Na srečanju Zdravje – skupna vrednota slovenskega naroda so domači in v tujini delujoči slovenski zdravniki razpravljali o izzivih slovenskega zdravstvenega sistema ter možnostih njegove prenove. Med govorci je bila kardiologinja Metka Zorc, ki je opozorila, da je slovensko zdravstvo na razpotju in da nujno potrebuje spremembe – rezultat zadnjih štirih let je prvo mesto na lestvici držav z najdaljšimi čakalnimi dobami. Udeleženci so poudarili pomen sodelovanja slovenskih strokovnjakov iz domovine in tujine ter iskali rešitve za bolj učinkovit in bolnikom prijazen zdravstveni sistem.

Na pobudo Svetovnega slovenskega kongresa je v prostorih Zdravniške zbornice Slovenije potekalo srečanje z naslovom Zdravje – skupna vrednota slovenskega naroda. Domači in v tujini delujoči slovenski zdravniki ter drugi strokovnjaki so razpravljali o izzivih slovenskega zdravstvenega sistema in možnostih njegovih izboljšav. Organizatorji so ob tem poudarili, da slovensko zdravstvo vse težje zagotavlja dostopno in učinkovito zdravstveno oskrbo, zato želijo s povezovanjem slovenskih strokovnjakov iz domovine in tujine prispevati k iskanju rešitev ter prenosu dobrih praks iz držav z uspešnejšimi zdravstvenimi sistemi.

Povezave med Slovenijo in tujino

Na dogodku so med drugim sodelovali predsednik Svetovnega slovenskega kongresa Boris Pleskovič, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović, kardiologinja in direktorica Kardiološke ordinacije Medicor Metka Zorc, srčni kirurg iz Avstrije Matija Jurij Kališnik, oftalmolog in kirurg iz Švice Matej Beltram, pravnica Katja Triller in nekdanji diplomat Ernest Petrič.

Organizatorji so poudarili, da želijo s tovrstnimi srečanji oblikovati predloge za učinkovitejši in bolnikom prijaznejši zdravstveni sistem ter okrepiti sodelovanje med slovenskimi strokovnjaki doma in po svetu.

»Če bi vam bilo vseeno, ne bi bili danes tukaj in ne v takem številu. Vaša navzočnost kaže, da vam ni vseeno, kakšna bo skrb za naše zdravje v Sloveniji,« je dejal predsednik Svetovnega slovenskega kongresa Boris Pleskovič. Spomnil je, da je Svetovni slovenski kongres nastal pred 35 leti, v času osamosvajanja Slovenije – z željo povezovati Slovence po svetu ter skupaj ustvarjati pogoje za kakovostno življenje v domovini.

Ob tem je poudaril pomen polmilijonske slovenske diaspore, ki je pomembno prispevala k mednarodnemu priznanju Slovenije. Po njegovih besedah si v kongresu prizadevajo za več kroženja znanja, več stikov in novih sodelovanj med slovenskimi strokovnjaki, ki delajo in študirajo v tujini. »Naši strokovnjaki po svetu so naš velik zaklad, tako na znanstvenem, gospodarskem in diplomatskem področju kot tudi pri zagotavljanju učinkovitejšega javnega in zasebnega zdravstva,« je dejal.

Dodal je, da si že vrsto let prizadevajo, da bi se čim več rojakov vrnilo v Slovenijo ter s svojim znanjem in izkušnjami prispevalo k izboljšavam na gospodarskem, znanstvenem, političnem in zdravstvenem področju.

Pot v izboljšave

Namen srečanja je po besedah Pleskoviča predstaviti možnosti, ki jih ima Slovenija danes, ter odgovoriti na vprašanje, kaj bi lahko s skupnim sodelovanjem dosegli za izboljšanje zdravstvenega sistema po vzoru najuspešnejših držav v Evropi in svetu. Poleg tega tudi, da udeleženci predstavijo različne poglede na trenutno stanje v slovenskem zdravstvu, ga primerjajo s sistemi v tujini ter podajo smernice za izboljšave.

Pleskovič je ob tem spomnil tudi na predloge, ki so jih oblikovali že na 13. konferenci slovenskih zdravnikov iz domovine in sveta. »Treba jih je ponavljati, da bodo končno slišani pri pristojnih organih izvršne in zakonodajne oblasti,« je poudaril.

Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović je poudarila, da je medicina univerzalna stroka. »Medicina je ena sama. Vsi zdravniki po svetu sledimo istim znanstvenim dognanjem, prav tako so univerzalna moralna in etična načela v odnosu do dela in bolnikov,« je dejala. Ob tem je opozorila, da zdravnik za kakovostno opravljanje svojega poklica potrebuje obsežno znanje, usposobljenost, veščine, izkušnje ter ustrezno moralno in etično držo - vse to pa lahko uresničuje le v sistemu, ki mu njegovo delo omogoča in ga pri tem podpira.

Sistemske spremembe v zdravstvu so nujne

Po besedah Beovićeve slovenski zdravstveni sistem ne sledi dovolj hitro spremembam, čeprav v mednarodnem merilu še vedno dosega dobre rezultate. Medicinska stroka se zaveda, da so sistemske spremembe nujne, slediti morajo tako razvoju medicinske stroke kot med drugim tudi potrebam ljudi in demografskim spremembam. Po njeni oceni je naš zdravstveni sistem deloma zaostal iz zgodovinskih razlogov, veliko manj razumljivo pa se ji zdi, da ponekod zaostaja tudi zaradi ideoloških razlogov oz. predsodkov nekaterih ljudi. »Medicina je v osnovi naravoslovna znanost,« je opozorila in dodala, da za ideologijo v njej ne bi smelo biti prostora.

Predsednica zbornice je posebej izpostavila pomen slovenskih zdravnikov, ki delujejo v tujini. Po njenem mnenju predstavljajo pomemben most med Slovenijo in drugimi zdravstvenimi sistemi, zato jo veseli, da lahko na konferenci delijo svoje izkušnje in prispevajo k mozaiku sprememb, ki jih slovensko zdravstvo nujno potrebuje.

Kardiologinja in direktorica Kardiološke ordinacije Medicor Metka Zorc je poudarila, da jim ni vseeno, kakšen zdravstveni sistem bo Slovenija imela v prihodnje in kako bodo s skupnimi močmi poskrbeli za zdravje vseh. Po njenem mnenju država nujno potrebuje spremembe, pri čemer ne gre za politično vprašanje, temveč za vprašanje skrbi za slovenski narod. Kot je dejala, je skrajni čas za ukrepanje, pri čemer je treba ohraniti dobro medicinsko stroko, hkrati pa bistveno izboljšati organizacijo sistema.

Slovenski zdravstveni sistem je označila za sistem na razpotju. Ob tem se je spomnila na Franceta Cukjatija, ki je zdravstveni sistem primerjal s tankerjem, pri katerem hitre spremembe niso mogoče. Vendar pa moramo imeti vizijo, da te spremembe resnično udejanjimo s pozitivno energijo, vendar skozi oči zdravnika. 

S čakalnimi dobami smo si priborili prvo mesto

»Izgubili smo štiri leta z neustrezno zakonodajo in z borbo proti zasebnemu zdravstvenemu sistemu, ki ni bil nikakor škodljiv,« je dejala Zorčeva. Kritična je bila do razmejevanja javnega in zasebnega zdravstva ter do odnosa do koncesionarjev, ki je po njenem mnenju zaznamoval preteklo obdobje. In kakšne so posledice takšne politike iz časa vlade Roberta Goloba? Na lestvici med državami z najdaljšimi čakalnimi dobami smo si »priborili« prvo mesto. Pri tem je ocenila, da je k temu prispevala tudi neustrezna zakonodaja. Po njenem mnenju bo treba dotične zakonske rešitve spremeniti

»Čakalne dobe moramo rešiti, a brez sodelovanja vseh v slovenskem zdravstvu ni uspešne reforme zdravstvenega sistema,« je poudarila. Dodala je, da izhod iz sedanje krize ni mogoč brez sodelovanja stroke in politike. Posebej je izpostavila pomen dobre organizacije, ki jo vidi kot temelj uspešne klinične medicine. Po njenem mnenju dobra organiziranost ne prinaša le boljših rezultatov zdravljenja, temveč omogoča tudi učinkovitejšo porabo sredstev in zmanjševanje stroškov. Najbolj se ji zdi pomembna vizija, kako je treba organizirati sistem in kaj je treba opraviti takoj.

Kajzer: »Brez zdravja ni nič«

Zunanji minister Tone Kajzer je poudaril, da sta varnost in blaginja ljudi med ključnimi cilji zunanje politike, pri čemer ima zdravje posebno mesto. »Brez zdravja ni nič. Vse se začne in konča pri ljudeh,« je dejal. Ob tem se je zahvalil prisotnim za njihovo delo ter poudaril pomen sodelovanja med Slovenijo in rojaki po svetu. Spomnil je, da več kot 400.000 Američanov čuti slovenske korenine, med njimi pa je veliko uspešnih posameznikov tudi na področju medicine.

Po njegovih besedah sodelovanje na globalni ravni, izmenjava znanja in učenje od dobrih praks drugih držav prispevajo k učinkovitejšemu zdravstvenemu sistemu. Strinjal se je tudi z ocenami govorcev, da brez dobre organizacije in ustreznega sistema ni mogoče zagotoviti kakovostne klinične obravnave bolnikov. Kajzer je povedal, da je dan pred dogodkom govoril z novim ministrom za zdravje ter izrazil prepričanje, da bodo predlogi in pobude, predstavljeni na konferenci, vključeni v oblikovanje zdravstvenih politik. Cilj je po njegovih besedah javni zdravstveni sistem, v katerem bo imel vsak bolnik neposreden dostop do potrebnih zdravstvenih storitev.

Ob koncu je poudaril še vlogo diplomacije pri povezovanju strokovnjakov in ustanov med državami. »Vrata zunanjega ministrstva so vedno odprta. Diplomacija odpira vrata po svetu in lahko takšna sporočila prenaša naprej,« je dejal.

O dogodku bomo pisali tudi v naslednji številki tednika Domovina.