Predsednik računskega sodišča trdi, da smo postali “zelo razslojena družba”. Številke ga demantirajo

Predsednika Računskega sodišča zelo skrbi revščina in razslojenost v Sloveniji (zajem slike 24ur.com)

Računsko sodišče je pred nekaj dnevi izdalo revizijo o uspehu vlade pri zmanjševanju revščine v obdobju od leta 2017 do leta 2020. Ugotovili so, da je bila vlada pri tem “delno uspešna”.

Izpostavili so, da 15 % Slovencev živi pod pragom tveganja revščine. “Postali smo zelo razslojena družba, nekateri razpolagajo z zelo visokimi prejemki, drugi pa se skrivajo v območju revščine,” je to v oddaji 24 ur zvečer komentiral predsednik Računskega sodišča Tomaž Vesel. 

A čeprav je vsak človek, ki je izpostavljen tveganju revščine, preveč, pa mednarodne raziskave kažejo, da je Slovenija ostaja med državami OECD z najnižjo stopnjo tveganja revščine ter z eno najnižjih dohodkovnih neenakosti na svetu. Pravzaprav s tako nizko dohodkovno neenakostjo, da nam, po prepričanju Švedov in še koga, škodi.

Slovenija tako nikakor ni postala “zelo razslojena družba,” kot v slogu političnih populistov v medijih trdi prvi človek Računskega sodišča.  

Slovenija si je v Resoluciji o nacionalnem programu socialnega varstva kot cilj zadala, da bo leta 2020 število oseb, ki živijo v tveganju socialne izključenosti, znašalo manj kot 321.000 tisoč oseb. V Strategiji razvoja Slovenije 2030 pa je naša država zapisala, da se bo stopnja tveganja socialne izključenosti do leta 2030 zmanjšala na manj kot 16 %.

Na podlagi pregleda vseh dejstev je sodišče sklenilo, da sta bila vlada in Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve s svojim delovanjem na obravnavanem področju delno uspešna.

Kot izhaja iz revizije, je Slovenija zastavljene cilje v preteklem letu tudi dosegla. Tako je v Sloveniji lani pod stopnjo socialne izključenosti živelo 15 % njenih prebivalcev oziroma 309.000 oseb.

Poročilo je do vlade in ministrstva kritično predvsem v delu, kjer govori o tem, da Slovenija nima pripravljene nobene strategije glede odpravljanja revščine po letu 2020, opozarja pa tudi na naraščanje tveganja revščine pri starejših samskih ženskah ter enostarševskih družinah. Ob tem računsko sodišče priznava, da so bili socialni transferji učinkoviti pri zmanjševanju revščine otrok.

Zaradi teh pomanjkljivosti je Računsko sodišče od vlade in ministrstva zahtevalo pripravo odzivnega poročila in jima podalo priporočila za izboljšanje poslovanja.

Kaj je Vesel o revščini in razslojenosti povedal na POP TV

Ob tej priložnosti je predsednik Računskega sodišča gostoval tudi v oddaji 24 ur, kjer je izpostavil, da pod pragom revščine v Sloveniji živi kar 254.000 ljudi. Med njimi je tudi 40.000 takšnih, ki so delovno aktivni.

Revščino v veliki meri blažimo tudi s socialnimi transferji. Ti se v Sloveniji sicer povečujejo in še nikoli niso dosegali takšnih ravni. Toda kot opozarja poročilo, revščino neposredno preprečujejo zgolj trije izmed njih.

K temu predsednik računskega sodišča dodaja, da bo potrebno znova definirati ranljive skupine ter opozarja, da smo postali “zelo razslojena družba, nekateri razpolagajo z zelo visokimi prejemki, drugi pa se skrivajo v območju revščine.”

Slovenija sicer za transferje, ki so namenjeni zmanjševanju revščine, letno nameni 344 milijonov evrov.

Problemi, ki so znani že dolgo

Iz grafov v poročilu se sicer kaže, da so dolgoročni trendi vse od leta 2013 zelo spodbudni. Rast prebivalcev, ki tvegajo socialno izključenost, se je v lanskem letu sicer obrnil v negativno smer, vendar pa obdobje pandemije ne daje nobene podlage za iskanje kakršnih koli dolgoročnih trendov.

V prihodnje bosta tako vlada in pristojno ministrstvo morala pripraviti nov nacionalni program socialnega varstva, v katerem bo med drugim enoznačno določeno, katere pravice vplivajo na zmanjševanje revščine. Prav tako bo potrebno ljudi bolje seznaniti, kdaj jih država prepozna kot revne in kakšna pomoč jim pripada.

Kot velik problem se kaže tudi dejstvo (slednje poročilo sicer izpušča), da upokojenec po upokojitvi prejema le še do 63 % odstotkov svoje neto plače (ob polni delovni dobi), kar pomeni, da mora radikalno spremeniti svoj življenjski stil. številni pa prejemajo še mnogo nižje pokojnine.

Vir: zajem zaslona, YouTube

Za popravo krivic in anomalij pri pokojninah je denimo vlada v proceduro vložila novelo Zakona o invalidskem in pokojninskem zavarovanju, s katero izboljšuje status zavarovancem, ki so bili prostovoljno vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje že po predhodno veljavni zakonodaji, očetom, očetom, ki želijo uveljavljati dodatni odmerni odstotek zaradi skrbi za otroke, prejemnikom vdovskih in družinskih pokojnin in kmetom. Prav med ostarelimi samskimi kmečkimi ženskami je ena največjih nevarnosti tveganja revščine.

Poleg tega pa bo država sofinancirala promocijo in izvedbo rekreativnih in kulturnih dejavnosti upokojencev v okviru invalidskih in upokojenskih organizacij. Več tukaj.

Mednarodne primerjave Slovenijo uvrščajo med države, kjer je najmanj revščine

Spodbudne pa so mednarodne primerjave, ki kažejo, da je stopnja tveganja revščine (z upoštevanjem socialnih transferjev) nižja le še na Slovaškem, Finskem in Češkem.

Slovenija ni pretirano razslojena država

Ob tem je potrebno pojasniti tudi, da so določene premoženjske razlike povsem običajna stvar in da so te v svetu pravzaprav veliko višje. In to tudi v državah, ki so nam s svojim standardom za zgled. Trenutni izračuni tako kažejo, da je Slovenija po ginijevem koeficientu med tremi najmanj razslojenimi članicami OECD.

Ob tem velja dodati, da so nekatere skandinavske države, kot je recimo Švedska, stopnjo neenakosti v zadnjih dveh desetletjih celo načrtno povečale, saj so ocenile, da jim le ta duši gospodarski razvoj. V tem smislu zato očitki, da je Slovenija preveč razslojena država, prav gotovo nimajo nobene osnove.

Tema revščine in družbene razslojenosti čudežno vznikne vedno ob desnosredinskih vladah
Morda je naključje, a v slovenski politiki vanj verjame le malokdo, a govorjenja o naraščanju revščine in družbene razslojenosti se v medijih pojavljajo praviloma v času vladavine desnosredinskih vlad, ne glede na to koliko so trditve podkrepljene s številkami ali če te vlade zanje imajo kakšne “zasluge” ali ne.

Denimo graf, ki kaže število oseb, izpostavljenih socialni izključenosti, se zelo priročno navzgor obrne ravno v letu 2020, ko je nastopila 3. Janševa vlada. Pri tem pa zgolj najbolj pozoren bralec lahko izve, da je stopnja socialne izključenosti za leto 2020 izračunana na številkah iz leta poprej, torej že iz obdobja Šarčeve vlada in časa pred koronavirusno situacijo.

Kaj se bo s pragom tveganja revščine (leta 2020 je bil pri 8.864 EUR letnega dohodka enočlanskega gospodinjstva) dogajalo med in v post korona času, je trenutno težko predvideti. A glede na, primerljivo gledano, odlične gospodarske kazalce za Slovenijo v danih okoliščinah, Slovenija kar se morebitnega povečevanja tveganja revščine tiče, zagotovo ne bo med bolj prizadetimi državami, temveč prej obratno. Enako pa velja za vprašanje družbene razslojenosti, ki je tako zelo zaskrbela predsednika Računskega sodišča. 

28 komentarjev

  1. Čakam spet kakšnega kvazi strokovnjaka, ki ne zna pogledati časovnice, kdaj so bili podatki zbrani. Dejstvo je, da se takšni podatki zbirajo kar nekaj časa in da bodo za obbdobje sedanje vlade na voljo recimo najprej konec naslednjega leta. Vsi ti podatki, ki jih je Vesel predstavljal, pa predstavljajo obdobje, ko je bil PV Marjan Šarec. Pa seveda ena vlada prej ima tudi še nekaj vpliva na to stanje, ker obe vladi nista naredili nič za izboljšanje in se je stanje samo preslikalo.
    Levičarji s temi podatki že tako lažejo, da je že kar burleskno. na vsak našin bi radi prikazali sedanjo vlado v negativni luči, pa vedno pridejo do nesposobnosti svoje politične opcije, ki je vladala prej.

  2. Res smo čudna družba. V privatni lasti imamo več nepremičnin kot Švica. Nihče pri nas, ki mu gre bolj na tesno, ne razmišlja o prodaji nepremičnin, kljub temu, da se marsikdo “deklarira” kot revež. In takšnih ni malo.
    Dobivajo razno razne finančne transferje, po drugi strani pa razpolagajo s stanovanji, ki jih oddajajo. Marsikdo nepremičnine ne more vzdrževati, niti plačevati stroškov, ki se v blokih nabirajo. Ostajajo dolžniki in pričakujejo, da poravna stroške nekdo drug. Pa še uspeva jim.
    Sit lačnega nosi.

    Čeprav pravi pregovor: LAHKO IMAŠ TISOČ SOB, SPIŠ LAHKO SAMO V ENI.

      • O kakšnih transferjih ti to?
        Sicer pa – le čevlje sodi naj kopitar!
        Njive in hoste niso bankomat. Je treba res trdo delati, da ti kaj prinesejo – pa še zmeraj samo za preživetje, nobenega bogastva. Vem, ker sem s kmetije. In sem vse življenje delala dva šihta: enega v službi za preživetje, drugega na kmetiji, da sem jo ohranila v funkciji. Še več nas je takih v moji generaciji. Kako si razlagaš dejstvo, da mladi odhajajo s kmetij v druge poklice? Ostajajo samo najbolj zagnani in sposobni – pa tudi trmasti.
        Če si mislil kmetijske subvencije – tiste so namenjene delnemu pokrivanju razlik v ceni – da imaš ti poceni hrano. In da pokrajina ostane kultivirana tudi na za kmetijstvo neugodnih območjih.
        Ampak tole je zdaj že tema, ki jo tisti, ki niste probali življenja na kmetih, ne boste razumeli. Škoda vsake besede, kot pri proticepilcih.

      • Friderik, točno tako.
        Na kmetiji lahko ostane samo en potomec. Tako je tudi drugod po svetu. Gospodari in daje ukaze lahko samo en. In pa seveda sprejema odgovornost!
        Da pa je potrebno delati na kmetiji ves čas, pa našim “popoldanskim kmetovalcem” ne sede. Hodili bi v varno službico, doma pa malo delali na njivi, če jo seveda sploh obdelujejo. Kurjo kožo dobim, ko takšen “lumpen proletariat” trdi, da se obdelovanje zemlje ne splača. Kako ne? Samo zemlja potrebuje celega človeka, ne pa samo popoldanskega kmetiča.
        Če imaš hoste in zemljo, preprosto, če ne zmoreš in če se “ne splača” – prodaj in si olajšaj življenje.
        Naša mantra je na žalost taka, da je potrebno “stisniti”, da nekaj ali vse ostane neokrnjeno otrokom. Za vse drugo pa naj poskrbi država??
        Zakaj pa? Naj delajo in si ustvarijo lastno eksistenco! V Sloveniji je ogromno zemlje neobdelane, ker se – očitno – ne splača. Splača pa se jokcati in pobirati socialne transferje – to pa marsikdo obvlada.
        Ne trdim, da je delo na kmetiji lahko, trdim, da je treba pljuniti v roke in delati.
        Tako kot pri drugih zaposlitvah! Danes ni nič zastonj.

        Tudi v mestih se ne cedita med in mleko. Vsako živilo je potrebno kupiti. Na deželi si lahko hrano sam pridelaš, če si seveda priden. Vsaj za sebe.
        Stroški pa so povsod, nihče – razen migrantov in lenuhov – ne živi zastonj.

    • Zopet se oglaša bogati komunist in trosi nacionalsocialistične floskule o tem kako bodo predstavniki komunistične jare gospode reševale tiste, ki so jih s krajo stoletja pod vodstvom Milana in njegovega F21 spravili na beraško plalico z izropanjem in likvidacijami podjetij. Delavce pa so množično pošiljali na Zavod za zaposlovanje in prisilno upokojevali za mizerne pokojnine, fuj, fuj, fuj vesli čeferini bogataški.

  3. Že nekoliko pozabljeni “špicn kandidat” nedotakljivega političnega podzemlja “globoke/ugrabljene države” ter predsednik Računskega sodišča RS, Tomaž Vesel, se je ponovno medijsko ponudil za “nov obraz odrešitelja” pred domnevno neznosno avtoritarnim janšizmom, pri čemer si je skušal populistično pomagati z oskubljeno levičarsko floskulo o domnevnem nesorazmerno skokovitem povečevanju socialnih razlik ter z oprezno subjektivno oceno o le “delni uspešnosti” vladajočih pri zmanjševanju revščine v obdobju 2017 do 2020 (pri čemer gre za vlade Cerarja, Šarca in Janše).

    Kot kažejo zgoraj navedeni mednarodno primerljivi objektivni podatki in primerjalne analize, so njegove ocene izrazito politično tendenciozno motivirane in namenjene tistemu delu političnega občinstva (zlasti izpod nazadnjaško starosvetnega ideološko-političnega ozvezdja Levice in SD), na katerega podporo kot kandidat za nov “novi obraz” slovenske opozicije sme in more računati tudi sam.

    Aktualna opazna rast osebnih dohodkov v gospodarstvu in javnem sektorju, rekordna rast BDP, rekordna rast hranilnih vlog, vse nižja brezposelnost in vse višji delež izrednih socialnih transferjev, ki jih vlada iz proračuna sproti in socialno rahločutno na široko zagotavlja v izrednih razmerah pandemije, očitno aktivistično kritičnemu ter vse bolj neučakanemu kandidatu za zaželeni prestop z vrha finančnega nadzora na vrh izvršne politike niso ovira, da ne bi skušal ponovno populistično zlorabljati površno povzetih in slabo prežvečenih podatkov ter interpretacij o domnevnem naraščanju socialnih razlik ter o naraščanju revščine.

    A kot nas učijo izkušnje, je za hipno izboljšanje domnevno zaskrbljujoče slike socialne neenakosti en sam pred-pogoj. Da pridejo na oblast ponovno levičarji oz. oznanjevalci religije “enakih želodcev”. Ko so oni na oblasti, naenkrat ne oni in ne njihovi sindikati ne opazijo več nobenih in nikakršnih socialnih razlik, politična dinamika srditega političnega iz-števanja. iz-ključevanja, vsakršnega iz-ločanja in političnega likvidiranja se nenadoma čudežno umiri in prevesi v stabilnost in statiko vsesplošne negibnosti, zapovedane nirvane, omrtvičenosti in mrtvoudnosti sredi medijsko lažno prikazanega in “rajsko udobnega statusa quo”.

  4. “Ugotovili so, da je bila vlada pri tem “delno uspešna”.

    Aja. A zato, ker je dosegala uspehe kljub brutalnemu nagajanju in nasprotovanju leve politike in “revežev” pri državnih jaslih, ki so neutrudno kolesarili po Ljubljani?
    Jaz sem sicer upokojenka, ampak res ne razumem tega ljubljanskega postopanja in kravaliranja. Ko je toliko bolj koristnega dela na svetu! Za tiste, ki ga znamo videti.
    Kako pa kaj popoldanski zaslužki, gospod tovariš Vesel?
    Svoje bučke prodajajte bralcem Dnevnika in Mladine.

  5. Hm, spet o tej “razslojenosti”. Vedno eno in isto po medijih, že 30 let! Povejte dragi sokomentatorji: zakaj pa naj bi bila razslojenost pravzaprav slaba?!?!?!?!

    V Kraljevini Jugoslaviji je bila višja razslojenost kot v SFR Jugi. Pa je v Kraljevini odrasel zaposleni moški lahko z eno samo plačo brez težav preživel celotno družino in ženo, ki je gospodinjila doma. Eni so imeli več eni manj, ampak za vse se je našlo. Pa je prišla druga Juga z manjšo oz. nikakršno razslojenostjo, ampak glej ga zlomka, kar naenkrat so AFŽjevke nagnale cele familije delat v tovarne in za preživetje družine sta bili potrebni dve plači, pa še to ni bilo dovolj. Ampak razslojenosti pa ni bilo. Vsi so imeli enako in za nobenega se ni več našlo dovolj. Grejt sakses.

    Boj proti razslojenosti v Slo(Zlo)veniji prepogosto pomeni, da se ljudem onemogoča delati in onemogoča, da bi zaslužili več in si organizirali svoje osebno in družinsko življenje kot želijo. Nekateri želijo delati freelancersko, celo nekateri penzionerji bi radi nekaj malega še podelali, nekateri želijo podpisati pogodbe z večjo obremenitvijo (24-urna prisotnost) in posledično višjo plačo. Nekatere družine želijo da bi delala oba zakonca, nekatere družine da bi samo moški bil dovolj, nekaterim bolj paše celodnevno delo na kmetih kot pa 8-urni delovnik.

    Ampak ne, glavno je da se borimo proti razslojenosti, imamo posledično enakost v družbi in za ta namen stalno zvišujemo davke in si zmišljujemo nove (poglejte npr. malo plačilne liste ali pa gibanje stopnje DDV) potrošimo gore denarja in transferjev od tistih, ki bi radi k tistim ki nočejo.

  6. Ministri NSI delajo preveč dobro,da bi jih leva scena pustila pri miru.Vesel bi s svojimi honorarnimi dohodki prav lahko ublažil malo revščine,že res da je trenutno izpadel iz igre,ampak njegovi vplivni prijatelji mu bodo že priskočili na pomoč.CIGLER KRALJ DELA DOBRO,ne boste ga spodnesli!Tonin je napade zaenkrat odbil.Za Vrtovca se pa pripravlja kakšen vrtičkar,ki hoče asfalt prav do svojega vrtička.Nič bat,MSM mediji so tudi iz tega sposobni narediti vseslovenski problem.Zaključek tega je,da je na vrsti za pogrom NSI.Zanima pa me,kaj na to poreče Ljudmila Novak.Sama pravi,da se o njej širijo laži,prav bi bilo,da se ji ponudi možnost,da to bolj podrobno pojasni.

Komentiraj