Pred preiskovalno komisijo glede DUTB Boštjan Jazbec

ože Tanko in poslanec Predrag Baković
Do kdaj še brez odgovornosti?
Kdo je za kaj odgovoren, je velika težava naše države. Pogledam posnetek seje Preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab in negospodarnega ravnanja v DUTB, ko je bila zaslišana bivša predsednica vlade Alenka Bratušek, sedaj ministrica. Tam preberem uvodno pojasnilo: »Parlamentarna preiskava je ustavni institut, s katerim državni zbor uresničuje funkcijo širšega družbenega nadzora. Namen teh preiskav je poiskati nepravilnosti, ki jih povzročajo nosilci javnih funkcij in pooblastil. Lahko se odredi le o zadevah javnega pomena, ne sme se odrediti o zadevah iz redne pristojnosti sodišč. Dobljeni rezultati služijo oceni dejanskega stanja.« Zato Alenka Bratušek med zaslišanjem opomni, da bi bilo prav, da bi najprej ugotovili, zakaj je nastala bančna luknja, kdo vse in kako jo je povzročil. Ni prav, da se preiskuje samo napake izvedene sanacije bank oz. napake DUTB. Ali hoče ta komisija sankcionirati tiste, ki so sanirali banke oz. bančno luknjo, ne pa tiste, ki so jo povzročili? Kot bi po požaru pozabili na vzroke in požigalce, obravnavali pa bi samo gasilce in njihove eventualne napake. Bratuškova pravi, da nista ona, ne vlada poklicani pisati ovadbe, saj so za to pristojni organi pregona. Tožilci vendar vidijo na prenosih sej, da so na sejah podani sumi storitev kaznivih dejanj in bi morali reagirati. Član komisije, poslanec Franc KRAMAR, SAB, opomni, da je že komisija DZ RS, ki jo je vodil dr. Anže Logar, SDS, jasno napisala poročilo, da bi morali tožilci že tedaj napisati vsaj deset ovadb. Predsednik komisije, poslanec Jernej Vrtovec, NSi, je razpravo na to temo enostavno zaključil, češ da tudi ta komisija nima pristojnosti pisati ovadb. Tako ostaja problem politike, zakaj tožilci ne reagirajo na sporočila sej oz. poročil komisij DZ, kje so podani sumi storitve kaznivih dejanj. »Psi lajajo, a karavana gre dalje«?! Ministrstvo za pravosodje in Tožilstvo sta meni v DNEVNIKU letos sporočila, da je državni tožilec po zakonu dolžan sprožiti postopke pregona tudi za sume, ki jih izve iz medijev. Pisna ovadba torej ni vedno obvezna. Ali so torej poročila komisij takšna, da tožilci v njih ne najdejo nobenih sumov storitve kaznivih dejanj? Mar ni delo komisij DZ RS, ko jih tožilstvo ne upošteva in se nikomur nič ne zgodi in se nič ne spremeni, kar »Sizifovo delo«? Ali je prav, da ne smejo, ne izvoljena politika, ne državljani neposredno na volitvah, ocenjevati delo tožilcev? To sme sedaj samo Državnotožilski svet, ki sodeluje pri zagotavljanju enotnosti pregona in varovanju samostojnosti državnih tožilcev. V Svetu pa imajo večino tožilci in torej nadzorujejo sebe. Delujejo pa v imenu in za račun ljudstva. V ZDA pa ljudje volijo tožilce in šerife, vodje policije. Zaradi ne ukrepanja tožilstva ob privatizaciji z baypass podjetji in z »menedžerskimi« prevzemi, to je pri oškodovanju podjetij, je posledica bančna luknja, ki jo »plačujemo vsi«, kar ni pošteno. Tožilci niso in ne ukrepajo tudi pri kršenju ustavnih lastninskih pravic zaposlenih, to je pri kraji prispevkov za pokojnino? In kdo je torej za vse to (so)odgovoren? Pravosodni minister Goran Klemenčič je pred leti dejal, da če bo ostalo tako, kot je sedaj v civilnih in kazenskih postopkih pri obravnavah bančne kriminalitete, da ni nihče za nič odgovoren, tedaj bo on prvi, kot pravosodni minister rekel: »Ne verjamem v pravno državo.
Sprašujem se, kako je mogoče, da nihče ne odgovarja za kraje pokojninskih prispevkov in celo ne za povzročitev »bančne luknje«?

SMISELNO BI BILO RAZMISLITI O POMOČI, KI BI JO LAHKO DOBILI OD TUJIH TOŽILCEV IN SODNIKOV.
Nadzorni sveti odgovorni za poslovanje bank in podjetij in ne uprave.
Guverner BS Boštjan Jazbec pravi: Vprašanja o odgovornosti NS ne želi nihče dati na mizo!
Ključni problem v Sloveniji je, da so posojila, s katerimi se zadolžuje država, namenjena kritju preteklih napak. Več odgovorov o preteklih praksah med bankami in njihovimi poslovnimi komitenti naj bi v centralni banki dobili s pomočjo dodatnih inšpekcijskih pregledov in analiz, ki jih bo opravljala posebna inšpekcijska skupina v banki, v sodelovanju s policijo, nacionalnim preiskovalnim uradom in državnim tožilstvom. Banka Slovenije in policija sta sodelovanje formalizirali s skupnim dogovorom, podpisanim ta mesec.
Žogica je zdaj na pravosodnem sistemu, da jih procesira. Da bi ti postopki stekli hitreje, se je Banka Slovenije aktivno vključila v proces s posebno skupino.
Smiselno bi bilo razmisliti o pomoči, ki bi jo lahko dobili od tujih tožilcev in sodnikov. Nujno je namreč, da se vse bančne zgodbe v kazenskih postopkih hitreje končajo, predvsem zaradi davkoplačevalcev.
Ključno vprašanje je, zakaj nihče od članov nadzornega sveta ne odgovarja za poslovanje teh podjetij in bank, glede na to, da so morale uprave poročati nadzornim svetom. V nadzornih svetih sedijo predstavniki lastnikov. Ker je velik del gospodarstva še vedno v državni lasti, to pomeni, da so bili predstavniki nadzornih svetov neposredno delegirani s strani različnih vlad in političnih opcij. Vprašanja o odgovornosti nadzornih svetov danes nihče ne želi dati na mizo, zato iščejo grešne kozle, ki jih je najlažje najti v instituciji uprave. Da ne bo pomote, del odgovornosti nosijo tudi uprave.
Je pa ključno vprašanje, zakaj nihče od članov nadzornih svetov podjetij in tudi bank ne odgovarja za vse, kar se je dogajalo.
Zadolžujemo se zato, ker nimamo svojega denarja.
Ključni problem v Sloveniji je, da so posojila, s katerimi se zadolžuje država, namenjena kritju preteklih napak. Če mi danes najdete nekoga, ki trdi, da se Slovenija ne bo več zadolževala, ta oseba ne razume, kako delujejo gospodinjstva, podjetja, država in tudi, kakšna je vloga finančnih trgov in posrednikov. Z zadolževanjem države in dokapitalizacijami bank z državnim denarjem v bistvu poglabljamo obremenitve davkoplačevalcev. To je temeljni problem Slovenije.
Od začetka osamosvojitve smo se trudili, da ne bi imeli neposrednih tujih vlaganj in tujcev. Tako smo vse prepričevali, da obstaja možnost, da s čudnimi privatizacijskimi procesi peljemo zadeve sami, brez tujcev.
Nacionalni interes se je kazal od začetka osamosvojitve tako, da smo si prizadevali obdržati v lasti vse.
Že takrat pa je bilo jasno, da tega ne moremo narediti, ker nimamo dovolj kapitala, zato smo si ga sposojali.
Slovenija je zato po deležu neposrednih tujih vlaganj ena od držav, ki je prejela najmanj tujih investicij. Z vidika pritoka tujega kapitala smo povsem primerljivi z drugimi, le da je kapital v Slovenijo pritekal prek bank. Te so s tem prevzemale vsa tveganja, ki bi jih v nasprotnem primeru prevzemali tuji investitorji. Ker so se zadeve pri privatizaciji zapletle, moramo zdaj pokrivati slabe odločitve bankirjev in podjetij.

Po 23 letih je več kot očitno, da so tuji investitorji ugotovili, da jih nočemo, zato zdaj ni nikogar, ki bi bil pripravljen vložiti svež kapital v slovensko gospodarstvo. Danes si ne sposojamo več prek bank, ampak z neposredno izdajo obveznic. Priznati si moramo, da ne zmoremo več sami in potrebujemo svež kapital. Problem bi lahko rešili z drugačnim pristopom do Slovenskega državnega holdinga.
Za vsak politični pol bi morala biti sprejemljiva ideja o profesionalnem upravljanju celotnega slovenskega premoženja.
Dvomim, da je mogoče argumentirano nasprotovati ideji, da SDH damo v upravljanje tujcem, izbranim z mednarodnim razpisom in z natančno določenim mandatom ter pogodbo z zavezujočimi zahtevami. Srž zgodbe o upravljanju je tudi v tem, da bi tako pokazali svetu, da si želimo spremeniti slabe prakse, ki smo jih gojili v preteklosti. Tako bi povečali verjetnost, da razen dolžniškega privabimo še drug kapital, ki ga nujno potrebujemo za prestrukturiranje gospodarstva.
Podjetja so še vedno preveč zadolžena, zato dokapitalizirane banke danes še ne morejo opravljati svoje funkcije posojanja denarja. Podjetja moramo prestrukturirati, za kar je ključno, da privabimo svež kapital. Edini namen privatizacije, prestrukturiranja in dokapitalizacij je vzpostavitev pogojev, da bodo podjetja spet začela ustvarjati delovna mesta. Natančno vemo, da so člani in predsedniki nadzornih svetov s svojim premoženjem odgovorni lastnikom za poslovanje podjetij in bank.
Lastniki v Sloveniji pa so vsak dan bolj davkoplačevalci. V Sloveniji smo tranzicijsko zgodbo pripeljali tako daleč, da ne zaupamo več institucijam, ki so normalne v vseh tržnih gospodarstvih.
Če je tako, se odločimo, da se ne bomo več šli tržnega gospodarstva, parlamentarne demokracije; potem pač vse prepustimo internetnim forumom in odločitvam ulice.
Naša ključna zgodba je zagon slovenskega gospodarstva. Zagnati pa ga ne moremo, če ne znamo privabiti svežega kapitala. Vračamo se na začetek.
Danes je edini denar v Sloveniji, ki ga lahko uporabimo, davkoplačevalski. Razumljivo, če nekdo slabo upravlja ta denar, se srd in nemir vsak dan povečujeta. Nekateri ne razumejo, da smo davkoplačevalci hkrati tudi volivci. Zame so nadzorni sveti odgovorni za poslovanje bank in podjetij in ne uprave.
Uprave odgovarjajo nadzornikom. Očitno je, da bo v Sloveniji manj bank, in upam, da bodo vse imele odgovornega lastnika. Skrbi me vprašanje, kdo bi sploh hotel vlagati v Slovenijo, glede na to, da smo vsa leta odganjali tuje vlagatelje.
Drug problem je, da še vedno nimamo učinkovitega pravosodnega sistema, ki bi varoval investitorje. Slovenska sodišča potrebujejo za rešitev gospodarskega sodnega spora več kot 1200 dni.
Če ne bomo spremenili miselnega okvira, bomo za tuje investitorje še naprej nezanimivi. Lahko smo zanimivi samo za špekulante, kar je voda na mlin nasprotnikom svežega kapitala v Sloveniji.
Lidija Pavlovčič, gospodarstvo - pet, 28.03.2014

http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/bostjan-jazbec-vprasanja-o-odgovornosti-ns-ne-zeli-nihce-dati-na-mizo.html

Ugledna predstavnica gospodarstva, bivša predsednica uprave SKB Cvetka Selšek, je v Tarči 22. februarja 2018 izpostavila kritične zadeve za razvoj države. Meni, da je bilo prav, da smo se ob osamosvojitvi odločili za demokracijo in tržno ekonomijo.
Mnenja je tudi:«Privatizacija je bila v bistvu pozitivna. Mala in srednje velika podjetja so se najprej privatizirala in so danes gonilna sila slovenskega gospodarskega razcveta. Največje težave so nastopile pri privatizaciji velikih podjetij, ko so »old boysi« menili, da so oni kar osebno lahko nosilci privatizacije. To pa je bilo potem za slovensko gospodarstvo katastrofa.
Dvajset let je zamujenih priložnosti, ko nismo »gradili« kapitala in nismo znali upravljati kapitala. Tega znanja ni bilo v bankah, ne pri regulatorjih in ni ga bilo v podjetjih. Tudi jaz menim, da danes ni veliko bolje. Za razvoj primanjkuje kapitala, a izobražena mladež nam uhaja v tujino. Ni še dovolj znanja, ne za tržno ekonomijo, ne za ustvarjanje kapitala, ne za upravljanje in ne za plemenitenje kapitala, zato se ta v veliki meri nalaga v tujini. V Sloveniji je uničen kapitalski trg, ki je v tržnem gospodarstvu bistven za preživetje države in naroda.«
Guverner dr. Boštjan Jazbec je pred časom opozoril: »Pomešali smo vloge lastnikov in menedžerjev in njih odgovornost. Menedžerji, ki se pojavljajo kot lastniki, nimajo interesa, da bi prestrukturirali podjetje. V Sloveniji smo tranzicijsko zgodbo pripeljali tako daleč, da ne zaupamo več institucijam, ki so normalne v vseh tržnih gospodarstvih. Če je tako, se odločimo, da se ne bomo več šli tržnega gospodarstva, parlamentarne demokracije.« Guverner dr. Boštjan Jazbec je inteligenten, izobražen in ima znanje; med drugim je bil svetovalec Mednarodnega finančnega sklada. Odhaja torej, ker ne sprejema vloge grešnega kozla za vse, kar je bilo narobe. V Bruslju bo deloval kot član in direktor enotnega odbora za reševanje bank, enega osrednjih organov v sklopu bančne unije, ki se ukvarja s 142 velikimi bankami in čezmejnimi skupinami, pripravlja zanje načrte za reševanje in sooblikuje čim učinkovitejše rešitve za banke, ki se znajdejo v resnih težavah.
Komu torej manjka znanja? Kdo bo grešni kozel, slovenska država ali dr. Jazbec? Kdo bo nosil posledice, res zopet samo narod? Kaj nam manjka? Znanja, predvsem pa iskrenosti, poštenosti, samokritičnosti in odgovornosti, osebne integritete vodij na vseh področjih in nivojih
https://www.dnevnik.si/1042802876/mnenja/odprta-stran/ni-dovolj-znanja-in-guverner-jazbec-odhaja

Bivše guverner dr. Boštjan Jazbec udrihanje čez centralno banko pripisuje dejstvu, da so med izbrisanimi tudi vplivni posamezniki, in dejstvu, da si lahko na ta način politika vseh barv umije roke. Kot opominja, so bile vlade tiste, ki niso upoštevale zahtev Banke Slovenije in niso poskrbele za pravočasno dokapitalizacijo bank. "Dejstvo je, da so imele banke konec leta 2013 za več kot 11 milijard evrov posojil, ki so zamujala s plačilom več kot 90 dni. Vsa posojila so bila zavarovana ali z delnicami podjetij, od katerih danes nekatera ne delujejo več, ali pa je njihova tržna cena veliko nižja, kot je bila pred krizo, ali pa z nepremičninami, katerih vrednost je od začetka finančne krize padla v povprečju za 30 odstotkov. Če sprejmemo samo ta podatek, lahko ugotovimo, da je bil kapitalski primanjkljaj primerno ocenjen in da odraža dejstvo, da se danes slaba posojila slovenskih bank na trgu prodajajo z 80-odstotnimi diskonti. In to še tri, štiri leta po sanaciji. Posamezni primeri ne morejo spremeniti ugotovitve, da so imele slovenske banke konec leta 2013 negativni kapital in da je bila sanacija bančnega sistema za davkoplačevalce cenejša možnost, kot če bi v tistem trenutku morali zaprositi za mednarodno pomoč."
Funkcija guvernerja Banke Slovenije je danes ena najbolj osovraženih funkcij v državi. Zaradi sumov, da je bila celotna sanacija bank prikrojena tako, da so v njej vse izgubili imetniki podrejenih obveznic, se mora guverner Boštjan Jazbec zagovarjati tako v javnosti kot v državnem zboru, v kratkem pa bo moral centralno banko zagovarjati še na sodišču.
DNEVNIK, Barbara Hren, 1. april 2017
https://www.dnevnik.si/1042767529/posel/novice/bostjan-jazbec-smo-prikladen-gresni-kozel-za-vse-kar-je-bilo-v-sloveniji-narobe

Tudi za Jazbeca se ni upoštevalo, da svojega mandata ni "oddelal" do konca, temveč je kar predčasno odfrlel v preplačano službo v EU. Nič pa ga ni motilo, da je pobasal bajno odškodnino, čeprav mu po pravilniku ni pripadala, zaradi predčasnega odhoda.
Vrana vrani oči ne izkljuje in isti ptiči skup letajo!
Vlada pa nič!