Pred managerji levi političarki bolj naklonjeni koalicijskim predlogom za konkurenčnost gospodarstva

Forum političnih strank, Januarsko srečanje Združenja Manager 2022, Foto: Andraž Kobe
POSLUŠAJ ČLANEK
Na letošnjem rednem januarskem srečanju Združenja Manager so poleg druženja managerjev in podelitve priznanj za najboljše managerje pripravili forum, kjer so za gospodarstvo pomembne vidike svojega programa predstavljali predstavniki dveh koalicijskih in dveh opozicijskih strank.

Predvsem pri konkretizaciji so se med njimi pokazale večje razlike. Kot ugotavljamo v komentarju uredništva, pa so pred nagrajenimi managerji tudi levi politiki bistveno manj sovražni do ukrepov davčne razbremenitve.

Mladi manager leta 2021 je postal Miha Senčar, nagrado Artemida 2021 je prejela Anita Stojčevska, nagrado za življenjsko delo pa je prejel dolgoletni predsednik uprave družbe Spar Slovenija, Igor Mervič.

Odgovornost za prihodnost in pomen inovativnosti in prilagodljivosti je v uvodnem nagovoru poudarila dosedanja predsednica Združenja Manager Medeja Lončar, ki je izvedla rotacijo predsedstva (mesto je zamenjala z dotedanjim podpredsednikom Andrejem Božičem), saj je prevzela dodatno vodstveno mesto v skupini Siemens (poleg slovenske in hrvaške podružnice še srbsko).

Dodaten vidik odgovornosti v letošnjem letu pa prinaša serija volitev, začenši s parlamentarnimi, zato so na svojem rednem srečanju pripravili tudi forum, na katerem so vidike svojega gospodarskega programa predstavile štiri parlamentarne stranke. Managerji so jih spraševali po ključnih ukrepih, ukrepih za konkurenčnost, pogledih na davčno politiko in trajnost.

Med ključnimi prioritetami od inovacij in letalskega prevoznika do demografije in razbremenitve podjetij


Med ključnimi prioritetami na področju gospodarstva je Tanja Fajon (SD) naštela inovativnost, pomoč pri vstopanju na tuje trge in družbeno odgovornost. Alenka Bratušek (SAB) je stavila na vlaganja v sončno in drugo zeleno energijo, vzpostavitev lastnega letalskega prevoznika ter vlaganje v raziskave, medtem ko je Marko Pogačnik (SDS) poudaril podporo gospodarstvu med covidom in nadaljevanje v tem mandatu zastavljenih projektov. Kot ključno je videl davčno razbremenitev gospodarstva ter ustvarjanje spodbudnega okolja, ki bi v Slovenijo pripeljalo kapital in multinacionalke. Matej Tonin (NSi) je izpostavil dobro kondicijo gospodarstva, ki jo je treba ohraniti s konkurenčnostjo, predvsem z debirokratizacijo in davčno razbremenitvijo, vsem dostopno javno zdravstvo po zgledu Zahodne Evrope, brez socialističnih pristopov in soočenje z demografskimi izzivi – tako z ukrepi za prilagoditev na vse več starejših kot z vzpodbujanjem več veselja do življenja.

Alenka Bratušek ni apriori proti socialni kapici, Tanja Fajon pa bi razbremenila plače


Andrej Božič je z drugim vprašanjem naslovil enega ključnih problemov slovenskih gospodarstvenikov – obdavčitve in konkurenčnost ter politike povprašal, kako bodo slovenskim podjetjem pomagali tekmovati v globalni bitki za talente.

Matej Tonin je poudaril ključna ukrepa te vlade na tem področju: zakon o dohodnini in socialno kapico, kjer je med gospodarstveniki zaznal veliko razočaranje, ker je niso mogli sprejeti že v tem mandatu. Prepričan je tudi, da ukrepa ne bosta ogrozila javnih blagajn, saj se je na tem področju v letu 2021 zbralo milijardo evrov več denarja kot leta 2019, ljudje pa po njegovem mnenju znajo s tem denarjem upravljati bolje kot država.

Na davčne obremenitve, zaradi katerih podjetja iz Slovenije večinoma odhajajo, je opozoril tudi Pogačnik, ki poleg že omenjenih reform predlaga tudi reformo za večjo fleksibilnost trga dela, da bi lažje zaposlovali mlade ter delodajalcem in delojemalcem omogočili več svobode.

Alenka Bratušek je opozorila predvsem na primanjkljaj v državni blagajni in izpostavila stabilnost davčnega okolja, vladi pa očita, da zakon o dohodnini ne prinaša niti enega evra gospodarstvu, le vrta luknjo v državni proračun. Glede socialne kapice pa si želi širše družbene razprave. »Mi ne rečemo kar tako temu ne, ampak ljudem je treba jasno povedati, če bo to sprejeto, da to pomeni za proračun in javne finance toliko in toliko manj denarja,« je povedala Bratuškova.

Tanja Fajon pa izpostavlja pošteno obdavčitev. »Socialni demokrati ne bomo tekmovali za najnižje davke na račun nizkih plač. To ni naša formula. Je pa treba razbremeniti predvsem tudi plače,« je dejala in izpostavila tudi še pomen solastniških pravic delavcev.

Miha Senčar, Mladi manager leta 2021, Foto: Andraž Kobe

Mladi manager je Miha Senčar, ki mu je v družinskem podjetju uspel prehod v verigi vrednosti


Med vrhunce večera vsekakor lahko uvrstimo tudi podelitev nagrad. Za nagrado mladega managerja leta so se letos v finalu potegovali trije, na koncu pa je zmagal direktor komerciale v podjetju Tenzor s Ptuja, Miha Senčar. Senčar, ki je tudi solastnik podjetja, je predstavnik že druge generacije družinskega podjetja, ki ga je iz nič skupaj z družabnikom ustvaril njegov oče.

Ponosen je predvsem, ker mu je uspel preskok v verigi vrednosti – podjetje se je iz integratorja na področju tehničnega varovanja razvilo v izvajalca, ki ponuja celovite storitve na področju integracije sistemov električnih inštalacij.

Kljub uspehom pa Senčar ostaja skromen in, kot je povedal ob prevzemu nagrade: »Ogromno je še stvari, ki se jih moram naučiti. Ta nagrada je za vse sodelavce, ki v sedmih državah živijo to našo trajnostno vizijo, to je njihova nagrada.« Če bi bilo mogoče, bi nagrado razdelil na tri dele, saj meni, da bi si jo prav tako kot on zaslužila še preostala dva finalista.

Anita Stojčevska, prejemnica nagrade Artemida 2021, Foto: Andraž Kobe


To sta bila Bogdan Pevec, finančni in operativni direktor družbe HS Plus in Alma Čaušević Klemenčič, izvršna direktorica in prokuristka Beletrine ter direktorica družbe Beletrina Digital. Nagrado Artemida je prejela Anita Stojčevska, ki je od leta 2019 izvršna direktorica SKB banke, pred tem pa je kot prva ženska leta 2009 prevzela vodenje največje divizije komercialno upravljanje.

Igor Mervič: Dobička nismo nikoli maksimirali, da smo zagotovili zadovoljstvo zaposlenih


Najprestižnejšo nagrado – za življenjsko delo – pa je prejel dolgoletni zdaj že nekdanji generalni direktor družbe Spar Slovenija, Igor Mervič, ki je družbo vodil vse od njenih začetkov pred 28 leti in kot edini v skupini uspel nepretrgoma poslovati z dobičkom. A kot pravi, dobička ni nikoli maksimiral, ker mu je bilo najpomembnejše zadovoljstvo zaposlenih. In ti naj bi bili med vsemi trgovskimi verigami najbolj zadovoljni.

Spar Slovenija je dosegel drugi največji tržni delež pri nas in tretji največji v skupini Spar, kjer imajo večjega le še v Avstriji in Južni Afriki. Ob prevzemu nagrade je povedal: »Managerji smo vedno vmes med lastniki, ki zahtevajo dobiček, in med zaposlenimi, ki zahtevajo, da si dober vodja.«

Igor Mervič, prejemnik nagrade za življenjsko delo, Foto: Andraž Kobe




 
KOMENTAR: Peter Merše
Koristen vpogled v svet gospodarstva za politike, ki pred gospodarstveniki obmolknejo s svojimi demagoškimi parolami
Politiki so dogodek zapustili pred podelitvijo nagrad, tako da niso videli dosežkov managerjev, ki so vredni pohvale in kažejo precej drugačno sliko od siceršnje splošne predstave o zlobnih kapitalistih, ki zatirajo delavce, da ustvarjajo dobiček. A kar je še bolj pomenljivo. Po eni strani se je pokazalo, da sta KULovi političarki govorili predvsem o visokoletečih ciljih inovativnosti, družbeni odgovornosti, zelenem prehodu itd. manj pa o konkretnih rešitvah, ki k temu vodijo. To pa je predvsem znižanje obdavčitev. Z nižjimi davki bodo podjetja lažje zaposlovala visoko kreativne in inovativne posameznike, ker si bodo to lahko privoščila. Povsem ignorantski je tako očitek Alenke Bratušek, da dvig dohodninske olajšave gospodarstvu ne bo prinesel niti evra. Še kako ključno je namreč za gospodarstvo, da lahko z višjimi neto plačami pri nas ohrani ali pa privabi (naj)boljše kadre v Slovenijo. Zanimivo je tudi, da Alenka Bratušek zdaj pred managerji poudarja, da ni apriori proti socialni kapici, še oktobra pa je le to izpostavljala kot ključni problem zakona o debirokratizaciji. Tudi Tanja Fajon pred managerji meni, da bi bilo »treba razbremeniti predvsem tudi plače.« A kaj drugega kot to je dvig splošne dohodninske olajšave, ki pa ji Socialni demokrati sicer izrazito nasprotujejo? Kako bi sicer plače razbremenila sama, Fajonova ni povedala. Pred volitvami bo tako zelo pomembno spoznati, kdo le sadi rožice s floskulami o inovativnosti in konkurenčnosti, kdo pa dejansko pripravlja reforme v to smer, četudi se davčne olajšave in socialna kapica slišijo manj poetično. [caption id="attachment_335979" align="alignnone" width="1000"] Anita Stojčevska, prejemnica nagrade Artemida 2021, Foto: Andraž Kobe[/caption]
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike