Poznavalci politike o zmagovalcih in poražencih, Šarčevi usodi ter glavnih pasteh za Janševo vlado

Kdo so zmagovalci in poraženci obdobja po odstopu Marjana Šarca? Kje 3. Janševo vlado čakajo največje pasti? In kakšna usoda čaka Marjana Šarca ter njegovo LMŠ v opoziciji?

Poznavalcem slovenske politike, sodelujočim v našem mesečnem projektu ocenjevanja uspešnosti delovanja slovenskih politikov, smo zastavili tudi ta tri vprašanja. 



SDS, SMC in DeSUS so po oceni sodelujočih političnih komentatorjev in politikov največji zmagovalci obdobja po odstopu Marjana Šarca. Tudi NSi polovica sodelujočih vidi med zmagovalci, eden med poraženci, preostali pa ne med prvimi ne med drugimi.

Največje poražence pa lahko po mnenju sodelujočih iščemo v interesnem krogu Damirja Črnčeca, v LMŠ, SAB in v osrednjih medijih.

Večina sodelujočih je med poražence prištela tudi interesna kroga Milana Kučana in Janeza Zemljariča. Bolj deljena pa so mnenja, ali k enim in drugim prišteti stranko Levica in interesni krog okoli Boruta Jamnika.

"Šele prihodnji meseci bodo pokazali, koliko je resnice v tem, da je ožji krog Milana Kučana začasno zavestno stopil korak nazaj, za potrebe konsolidacije ter iskanja novega "novega obraza" za volitve 2022," meni vedno dobro obveščeni novinar Bojan Požar. 

Po njegovem mnenju pa oblikovanje turistične holdinga pod kapo Zdravka Počivalška in zaveza po ustanovitvi demografskega sklada že dokazuje, da bo eden večjih poražencev tudi krog Boruta Jamnika. "Demografski sklad namreč pomeni konec njegove Modre zavarovalnice v tej obliki, kar posledično prinaša tudi konec Jamnikove bazične ekonomske moči in vpliva."

Po prepričanju Marka Pavlišiča je med zmagovalci vsekakor tudi Levica. "Je pa potrebno upoštevati, da so si zmagovalci na eni strani naložili delo in odgovornost za prihodnost države, zmagovalna Levica pa bo lahko še bolj nekonstruktivna, kot je bila do sedaj, in bo s tem krepila svoj položaj na skrajni levici," pravi nekdanji poslanec Državljanske liste. Kot pravi, ene torej čaka trdo delo, druge pa udobno kritiziranje in politikantstvo. "Morda bo tukaj Levica naletela na konkurenco LMŠja, ampak se jim ne bo izšlo."

Janševi vladi najbolj nevarne interesne skupine iz ozadja ter slabšanje globalne gospodarske situacije

Na vprašanje kje 3. Janševo vlado čakajo največje pasti, pri katerem so sodelujoči poznavalci politike izbirali 3 najpomembnejše, skoraj ni dilem.

Enajst od petnajstih sodelujočih meni, da pri aktivnosti interesnih skupin iz ozadja ter pri slabšanju globalne gospodarske situacije.

Slaba polovica pomembno past za Janševo vlado vidi tudi pri poročanju osrednjih medijev, tretjina pa pri delovanju levičarske civilne družbe in odpiranju ideoloških tem.

Profesor s FDV dr. Miro Haček največje pasti za vlado vidi pri spopadu z novim koronavirusom, kjer bo morala odmerjati med racionalnimi in potrebnimi ukrepi za zajezitev širjenja virusa in ukrepi za omejevanje ekonomske škode.

Prav tako pa obstaja resna in realna bojazen, da bodo kriteriji ocenjevanja nove vlade s strani osrednjih medijev povsem drugačni, kot so bili kriteriji ocenjevanja vlade g. Šarca, dodaja profesor. Mediji bodo namreč pod vplivom tajkunskih lastnikov in interesnih omrežij v ozadju skoraj gotovo bolj kritični in bodo poskušali razširjati predvsem negativne informacije o delovanju vlade.

Prav zato bo, tako Sebastjan Jeretič, pomembna previdnost v komuniciranju, ker bodo interesni krogi stare levice izkoristili vsak kiks in ga napihnili v afero.

Martin Nahtigal pa opozarja, da se bomo spet soočili s tem, da bodo vse težave v naši državi postale težave te vlade, čeprav se marsikatera problematika vleče že desetletja.

Da vlada v prihodnjih dveh letih ne bo odpirala ideoloških tem, je prepričan Bojan Požar. K temu pa ne prišteva financiranja obveznih programov zasebnih osnovnih šol, k(j)er gre za izpolnitev odločbe ustavnega sodišča.

"Vse je odvisno od Janeza Janše," pa poudarja Požarjev sovoditelj oddaje Faktor, Aljuš Pertinač. "Že od njegove prejšnje vlade nismo imeli premierja, ki bi imel bolj trdno škarje in platno v svojih rokah," pravi. V morebitnem nevelikodušnem ravnanju Janeza Janše pa veliko past vidi novinar Reporterja Ivan Puc.

Po mnenju dr. Žige Turka bo največji izziv morebitna konsolidacija na levi, ki bo pa težka, ker vrednostno so LMŠ in Levica kar daleč vsaksebi. S tega vidika je delitev koalicija/opozicija za SDS ok.

"Se bo tudi treba navaditi na enak vatle," to vprašanje zaokroža Bojan Požar. Če je namreč lahko Šarec, brez pripomb večinskih medijev zamenjal vse kar je lezlo in šlo, od direktorja Sove do OVS, policije, NPU, vrha vojske in Fursa, potem lahko na teh funkcijah opravičeno opravi zamenjave tudi vlada Janeza Janše.

Šarčeva usoda po predvidevanjih poznavalcev nič kaj svetla

[caption id="attachment_242938" align="alignright" width="363"] Klik za povečavo[/caption]

In kakšna usoda čaka Marjana Šarca v opoziciji?

Velika večina sodelujočih je prepričanih, da bosta Šarec in LMŠ v opoziciji izgubljala. Po dva komentatorja pa menita, da bosta stagnirala, oziroma da se bosta Šarec in LMŠ Krepila.

"Vojaka, ki vrže puško v koruzo že v času miru, pač nihče ne potrebuje," pravi Marko Pavlišič. "Šarec je populist, zna nastopati ljudem všečno in jim povedati, kar si želijo slišati. Kot politik pa se je izkazal za totalno nesposobnega," dodaja.

Da bodo brez zaveznikov in terenske infrastrukture ter brez jasne politične agende Šarcu ostali le jezikovni dovtipi, se strinja tudi Sebastjan Jeretič, kar bo po njegovem mnenju premalo.

Bojan Požar noče biti general po bitki, a kot pravi, je njegove izjave možno preveriti tudi za nazaj: "Namreč, še dlje časa pravim, da se bosta Šarec in LMŠ na prihodnjih volitvah borila za prestop parlamentarnega praga, in trda bo. Če pa pride do novega obraza tranzicijske levice, pa Šarca čaka usoda Pozitivne Slovenije, katere član je tako ali tako bil."

Tovrstno prepričanje s Požarjem deli tudi njegov komentatorski kolega Pertinač, ki pravi, da se LMŠ na naslednjih volitvah ne bo več prebila v parlament.

Po drugi strani pa Luka Lisjak Gabrijelčič meni, da strukturno ni razloga, zakaj se Šarec ne bi mogel okrepiti v opoziciji. "Ima vse možnosti, da se profilira kot edini Janšev nasprotnik za velik bazen volivcev, ki ga omejuje SDS na desni in SD ter Levica na levi. Vprašanje pa je, ali je parlamentarne opozicije vsaj enako vešč, kot je bil vešč vladanja v koalicijski. To je veliko vprašanje."

dr. Miro Haček pa (ne)uspešnost Šarčevega opozicijskega delovanja povezuje s početjem vlade: "To je predvsem odvisno kako uspešna bo nova vlada pri doseganju zapisanih ciljev iz koalicijske pogodbe in koliko racionalna bo pri spopadu z izzivi v okolju (migranti, virus)."