Pozabljeni Slovenci - Hugo Roblek: planinec in farmacevt

Včasih se zdi, da je človeku usoda pravzaprav namenjena. Karkoli že človek stori, na koncu ga čaka neizogibno. Za Huga Robleka (1871–1920) je to veljalo prav posebej.

Življenje njegove družine je bilo posvečeno farmacevtski dejavnosti. Že Hugov oče je odprl prvo lekarno v Tržiču. Hugo pa je družinsko prakso nadaljeval. Leta 1871 rojeni mladenič je najprej leta 1886 dokončal nižjo gimnazijo v Ljubljani. Po opravljeni lekarniški praksi v Kranju je leta 1889 opravil tirocinalni izpit v Ljubljani. Ambicije so bile velike. Istega leta se je odpravil na Dunaj na študij farmacije, ki ga je leta 1892 uspešno zaključil.

Lekarništvo

Po končanem študiju je najprej delal v očetovi lekarni v Radovljici, pa kot lekarniški provizor v Vipavi. Pot ga je nato vabila na tuje. Leta 1904 je odšel za lekarnarja v Leuterbach v Švici, le leto kasneje pa v Egipt, v mesto Kafr El-Zayat. Leta 1906 se je vrnil domov in vzel v najem lekarno Eggenbergerja v Tržiču, nato pa še na Bledu. Uspešna lekarniška dejavnost ga je vodila širom po nekdanji Avstro-Ogrski. Leta 1911 je imel lekarno v Neumarktu na Južnem Tirolskem.

Uspešna lekarniška dejavnost ga je vodila širom po nekdanji Avstro-Ogrski. Leta 1911 je imel lekarno v Neumarktu na Južnem Tirolskem.

Planinsko društvo

Poleg svoje lekarniške dejavnosti pa je znan predvsem kot eden izmed utemeljiteljev slovenskega planinstva na Gorenjskem. Leta 1895 je skupaj z dr. Jankom Vilfanom ustanovil radovljiško podružnico Slovenskega planinskega društva. Na njegovo pobudo so zgradili Vodnikovo kočo na Velem polju. Pridobili so kočo na Rodici in Tomčevo kočo na Poljški planini. Leta 1901 je sodeloval pri gradnji mostu preko Save pod Pustim vrhom. Ta most je povezal Radovljico z Jelovico. Vse njegovo življenje je bilo povezano s planinstvom. Tako se je ukvarjal tudi z markiranjem planinskih poti.

Svetovna vojna in njen katastrofalni konec za Robleka nista pomenila polomije, ampak priložnost za nov razvoj. Imel je veliko zaslug za obnovo turizma na Bledu. Na njegovo pobudo so obnovili zdraviliške parke in nasade.

Tragična smrt

Njegova življenjska pot se je tragično končala 19. julija 1920. Nekaj dni prej je službeno obiskal Švico. Na poti domov se je ustavil v Slovenskem narodnem domu v Trstu, ki je deloval tudi kot hotel. Prav tiste dni so potekali izgredi po Dalmaciji med slovenskimi, hrvaškimi in italijanskimi nacionalisti. V odgovor na nemire je italijanska drhal napadla Slovenski narodni dom in ga požgala. Roblek je prenočeval v tretjem nadstropju. Požar mu je zaprl pot na varno. Reševal se je s skokom skozi okno in pri tem umrl.

V svoji oporoki je precejšen del svojega premoženja zapustil Slovenskemu planinskemu društvu. Z denarjem so v letih 1932/33 zgradili planinski dom na zahodnem robu Begunjščice, ki še danes nosi njegovo ime.

(D 198, 55)