Pot k miru v Siriji vodi skozi Moskvo

Vladimir Putin vedno znova preseneča Zahod. Prejšnji teden mu je to uspelo s prihodom sirskega predsednika Bašarja al-Asada v Moskvo, v komentarju za The Moscow Times piše Josh Cohen.

Putin kot mediator

Ob srečanju z Asadom je Putin rekel, da bodo pozitivni rezultati na vojaškem področju (v Siriji) osnova za dolgoročno politično stabilnost. Pri tem pa dodal, da Rusija ni pripravljena pomagati zgolj pri vojaški intervenciji, temveč tudi pri vzpostavitvi politične stabilnosti. Seveda s pomočjo drugih držav, ki imajo tudi interes za premirje v Siriji.

S temi besedami, piše Cohen, se je Putin postavil v center političnega dogajanja kot mediator. Pri tem se Putin zaveda, da je Asad od njega odvisen tako vojaško, politično, kot varnostno. Na obisk v Moskvo je celo prišel z ruskim vojaškim letalom.

Kremlin in Rijad

Hkrati je Putin jasno nakazal, da se Rusija ne vidi večno navezano na Asada. Želi si zgolj takšno sirsko vodstvo, ki zastopa interese Rusije, naj bo Asad ali kdo drug, ki se bo boril proti islamski državi.

Poleg tega se želi državam na Bližnjem vzhodu Putin predstaviti kot človeka, s katerim se splača sodelovati. Takoj ko se je Asad v Moskvi poslovil od Putina, je slednji obvestil predstavnike zalivskih držav in Jordanije o vsebini njunih pogovorov. Nedavno sta Moskvo obiskala tudi minister za zunanje zadeve in minister za obrambo Savdske Arabije.

Kremlin ve, da Savdska Arabija želi poraz šiitskega Irana in odstranitev Asada. Ve pa tudi, da bi Savdska Arabija preživela tudi s kompromisom, da velesila za ta prostor ideološko nevtralne Rusije prevlada na območju Bližnjega vzhoda nad versko ekspanzionističnim Iranom.

Rusija v boju proti ISIS-u podpira tudi nekatere zmerne upornike

Sergej Lavrov je uradno izrazil podporo FSA (Free Syrian Army), zmernim upornikom, ki se borijo proti ISIS-u in tudi Asadu. Isto skupino podpira tudi ZDA. Delegacija te skupine je nedavno tudi obiskala Moskvo. Hkrati ob Lavrovi podpori pa so po ruski televiziji peli hvalospev Asadu. Teatraličnost je očitna.

Kljub vsem tem protislovjem pa se morajo Zahod, Savdska Arabija z zavezniki in Moskva združiti v dogovoru, ki bi prinesel vsaj nekaj politične stabilnosti v Siriji, piše Cohen, saj se vsi strinjajo vsaj v nečem: vsi se borijo proti islamski državi.