Popis prebivalstva v Angliji: Spremembe v Evropi, kakršnih še ni bilo

Vid Sosič
Foto: depositphotos.com
POSLUŠAJ ČLANEK
Ob vse večji poplavi novih migrantov v Evropi, tako legalnih kot ilegalnih, so bili v zadnjih tednih velike pozornosti deležni rezultati novega popisa prebivalstva v Angliji in Walesu.

Združeno kraljestvo, katere del sta državi, je ena izmed najbolj zaželenih ciljnih držav za migrante na svetu. To so pokazale tudi nove ugotovitve, ki potrjujejo napovedi o vse bolj multikulturni in etnično mešani zahodni Evropi in napoveduje spremembe tudi v prihodnjih letih.

Na Otoku popis organizirajo, tako kot pri nas, vsakih deset let. V njem, za razliko od Slovenije, še vedno povprašajo tudi o podatkih glede etnične ter verske identitete. V primerjavi z rezultati izpred desetletja je država v procesu najradikalnejših demografskih sprememb, kakršnim ni bila priča že skoraj dva tisoč let.

Radikalne spremembe v mestih


V zgolj desetih letih je delež prebivalcev s koreninami na Otoku, za katerega je v cenzusu uporabljena oznaka »white British« (beli Britanec), z 82,8, padel na zgolj 74,7. Sprememba je še bolj radikalna, če pogledamo še za desetletje nazaj, saj je od leta 2001 delež padel za okoli 15 odstotnih točk. Drugače rečeno, delež prebivalstva nebritanskih korenin je iz slabe desetine presegel četrtino v celoti v tem stoletju.

V angleški prestolnici, ki je najbolj priljubljen cilj za migrante, so spremembe še bolj občutne. V dvajsetih letih je avtohtoni delež padel iz večinskih 59,8 % na malo več kot tretjinskih 36,8 %, v posameznih četrtih pa tudi pod 10 %. V lastni prestolnici in sedežu svoje monarhije so Britanci tako v manjšini. V nasprotju z nekaterimi sklepanji to sicer ne pomeni, da so ljudje neevropskega porekla v večini, saj k deležu avtohtonih niso prišteti beli migranti, ki s svojim doprinosom pomagajo ohranjati tesno belo večino v mestu.

Tradicionalno mešani London sicer ni prizorišče največjih sprememb v zadnjih desetletjih.V drugem največjem mestu, Birminghamu, so avtohtoni Britanci iz močne večine 71 % padli v manjšino 48,6 %, kot eden najradikalnejših primerov posledic imigracije pa služi mesto Leicester v osrednji Angliji, ki je po velikosti primerljivo z Ljubljano. V tridesetih letih se je delež avtohtonih prebivalcev zmanjšal za krepko polovico, z 96,6 % na le 40,9 %. Mesto je sicer deležno hvale kot dober primer »harmonične raznolikosti«, a tudi kot prizorišče medetničnih in medverskih nasilnih obračunov in izgredov, podobno kot Anglija sicer.

Za zdaj podeželje še homogeno


Kot neke vrste protiutež spremembam pa ostaja angleško podeželje, zlasti v severnih in zahodnih predelih države, ter v manjših mestih, ki jih obdaja. Tja se iz mest belo prebivalstvo v dobršni meri tudi izseljuje. Država je tako vedno bolj ločena na dva svetova, etnično mešani multikulturni, ki spominja na Združene države ali Brazilijo, ter na še vedno pristen evropski oz. angleški, kot je poznan in ga je še vedno moč izkusiti.

Globoke spremembe v verski sestavi


Radikalne spremembe so vidne tudi v verski sestavi. Prvič v zgodovini se je manj kot polovica, to je 46,2 %, opredelila za kristjane, v državi z državno Angleško cerkvijo. Slednji demografski trendi, ki sicer niso nikakršno zagotovilo, celo napovedujejo popolno izginotje v zgolj nekaj desetletjih, vendar je še veliko drugih krščanskih cerkva in skupnosti.

Padec kristjanov v zgolj desetletju s 59,3 % je poleg imigracije pripisati tudi procesu sekularizacije, ki se na demografski ravni nadaljuje. Delež versko neopredeljenih je namreč narasel s četrtine na 37,2 %. Zaradi prišlekov pa se je povečal delež tudi vsem ostalim religijam. Islam je tako v desetletju poskočil za tretjino z 4,9 % na 6,5 %. Krščanstvo je ednino, ki v državni izgublja. Celo satanisti se lahko veselijo ob 167 % desetletni rasti.

Preberite še: Razkristjanjeni Otok pokazatelj konca krščanske Evrope? Morda vendarle ne ...   


KOMENTAR: Vid Sosič
Spremembe za stalno
Da bodo trendi priseljevanja ostali, je v veliki meri predvidljivo, saj desnosredinska Konservativna stranka, ki vlada že dvanajst let, v svojih načrtih masovno migracijo zagovarja, nasprotujejo pa ji zgolj zunajparlamentarne stranke, ki se jim vstop v parlament ne obeta. Združeno kraljestvo z Anglijo na čelu je tako eno vodilnih v Evropi, ki se odpira spremembam, obetajočim večjemu delu Zahodne Evrope. Spremembe, ki jim bomo priča in smo jim že, bodo in so težko primerljive s čimerkoli, kar smo kot civilizacija izkusili v svoji zgodovini do zdaj. Znalo pa bi se zgoditi, da v prihodnjih desetletjih podatkov o napredku procesa ne bomo imeli tako jasnih kot danes, saj nekateri napovedujejo, da bo Združeno kraljestvo sledilo državam, kot je tudi Slovenija, kjer bo vprašanje o etnični in verski identiteti izpuščeno. Če se bo to res zgodilo, bo pokazal čas, nedvomno pa veliko evropskih držav, kakršne smo poznali, ne bo nikoli več.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Kaj kronanje Karla III. pomeni za krščansko Britanijo?
  • 06. 05. 2023
Ko uničujemo Zemljo, uničujemo sebe. Ko uničujemo drugega, škodimo sebi.
  • 13. 08. 2023
Nika Kovač poziva, da bi se opravljanje splava v celoti financiralo iz obveznega zavarovanja
  • 11. 04. 2023