Pomembna zmaga svobode govora: Franc Donko v kritiki odvzema Koroških dečkov ni bil žaljiv

Okrožno sodišče v Mariboru je včeraj oprostilo znanega socialnega delavca iz Gibanja za otroke in družine, Franca Donka, ki ga je odvetnica Centrov za socialno delo Velenje in Slovenj Gradec tožila zaradi "žaljive obdolžitve" v primeru Koroški dečki.

Sodba je izjemnega pomena za razumevanje meja pravice do svobode govora v Sloveniji ter zaščite konservativnih nazorov, kadar ti trčijo ob povsem drugačno ideologijo, vseprisotno v državnih institucijah.

Zgodba o nezakonitem odvzemu Koroških dečkov starim staršem, katerim je bila kršena ustavna pravica do družinskega življenja, je že zelo dobro poznana. V njej je bila država v svojih zmotnih stališčih neizprosna in je pod vodstvom Ministrice za delo Anje Kopač Mrak proti malemu človeku vztrajala do konca tudi po sodni poti. A je na koncu izgubila na vseh sodnih instancah, vključno z ustavnim sodiščem.

Zagovornike pravic starih staršev iz civilne družbe pa so se lotili preganjati tudi na osebni ravni. Odvetnica centrov za socialno delo Velenje in Slovenj Gradec Simona Marko je tako tožila aktivista in socialnega delavca Francija Donka zaradi njegovih zapisov na spletnem portalu 24kul.com.



V Donkovih besedah (okvirček) je namreč prepoznala zaničevalen in žaljiv namen, saj je "ves čas njegovega zavzemanja za ‘vrnitev dečkov v babičino bivalno okolje’ zavajal javnost, navajal neresnična dejstva in kritiziral Centre za socialno delo in kritiziral delo zasebne tožilke, bil večkrat tudi žaljiv.”  

A mariborsko okrožno sodišče je, na veselje nekaj deset ljudi pod vodstvom Aleša Primca, ki so prišli Donku s protestom izraziti podporo, tega oprostilo. Očitno je sodišče prepričala Donkova obramba, v kateri je med drugim povedal, da je kot socialni delavec dolga leta sodeloval v intervencijskih skupinah na terenu in zato dobro ve, kakšni pogoji morajo biti izpolnjeni, da lahko otroka nasilno odvzamejo, kot so ju starima staršema v velenjskem primeru.

Predsednica senata Vanja Verdel Kokol je v oprostilni sodbi poudarila, da je s svojo odločitvijo sledila praksi Evropskega sodišča za človekove pravice, ki v ospredje v takšnih primerih postavlja človekovo pravico do svobode govora.

Sodba sicer še ni pravnomočna, saj ima Simona Marko še čas za pritožbo.