Politiki poletja zadnji trije predsedniki vlade, ki so odigrali "narodno enotnost"

Poznavalci pravijo, da je avgustovska naravna ujma resetirala situacijo v slovenski politiki. In nekaj takšnega drži tudi za našo lestvico najbolj in najmanj uspešnih politikov meseca.

Če je zadnje mesece na njej kraljeval Anže Logar, je tokrat strmoglavil celo med deseterico neuspešnežev. Od tam pa sta se na 2. in 3. mesto povzpela minister za obrambo Marjan Šarec in aktualni predsednik vlade Robert Golob. Pred njima se je znašel samo prvak opozicije Janez Janša. 

Prvič v triinpolletni zgodovini našega ocenjevanja uspešnosti delovanja slovenskih politikov se je zgodilo, da so poznavalci politike, sodelujoči pri našem projektu, najbolje ocenili tri zadnje predsednike vlade Republike Slovenije. 

Katastrofalne poplave, oziroma, bolje rečeno, politični odziv nanje, so temeljito premešale politične karte, ko gre za oceno poznavalcev glede uspešnosti oziroma neuspešnosti delovanja slovenskih politikov. Splošna ugotovitev je, da so, tako kot ljudje v anketah, tudi analitiki ocenili, da se politikom ob takšnih krizah splača kazati pred kamero.

Koalicijskim že po »uradni dolžnosti«, opozicijskim pa po lastni presoji. Morda za koga nepričakovano je ta bila med opozicijskimi akterji različna: medtem ko so Janez Janša in SDS svojo dobrodelnost bogato razkazovali na družabnih omrežjih ter v svojih medijih, so jo politiki NSi in SDS-ov osamelec Anže Logar pred kamerami skrivali. Vsaj v političnem smislu je rezultat jasen: zamgovalec je Janša, poraženci so politiki NSi in Logar. Po prepričanju naših poznavalcev slednji bolj kot prvi: kar devetkrat v zadnjih enajstih mesecih so Anžeta Logarja izbrali za najuspešnejšega politika. Tokrat pa se je prvič znašel celo med najmanj uspešnimi tega poletja. 

Ob Šarcu in Golobu so poznavalci, sicer s precej nižjo povprečno oceno, a vendarle, na 4. mesto uspešnih postavili novo koordinatorko Levice, Asto Vrečko. Kaj to za najbolj radikalno slovensko parlamentarno stranko pomeni, v sinočnjem komentarju piše Rajko Podgoršek. Takoj za njo se je znašel še en znani obraz iz avgustovskih poplav, minister za gospodarstvo Matjaž Han. Njegova strankarska šefica, Tanja Fajon, je za las ujela deseterico najuspešnejših, mesto pred njo pa je zasedla predsednica republike Nataša Pirc Musar. 

Kaj je Janeza Janšo in še nekatere njegove kolege potisnilo med najuspešnejše, razlaga dr. Matevž Tomšič: »Aktualna opozicija je dokazala, da je v kriznih situacijah (kakršna je bila ob nedavnih poplavah) sposobna konstruktivne drže. To je povsem drugačno obnašanje, kot ga je prakticirala prejšnja opozicija, ki je sistematično rušila ukrepe vlade za zajezitev epidemije.« 

In kaj je nekatere po lestvici spustilo, pojasnjuje Martin Nahtigal: »Novi obrazi na desnici so v času poplavne pomoči zamudili priložnost, da bi ta naslov upravičili. Janša in Golob sta vsak na svoj način in v skladu s svojimi vlogami odigrala 'narodno enotnost.'« 

Razmišljanje večine sodelujočih poznavalcev politike v enem stavku povzema dr. Žiga Turk: »V poplavah smo videli Šarca, Janšo in Goloba. Drugi iz njih niso naredili političnega kapitala.« 

Niso ga naredili, ker jih ni bilo na spregled, opozarja Tino Mamić: »Večina vlade in levičarskih politikov je avgusta povsem izginila. Poplave jih na dopustu niso dosegle, kar pokaže na odnos oblasti do naroda, ki je doživel katastrofo. SDS se je z veliko akcijo pokazala kot odločna in sposobna. NSi je tudi veliko svojih ljudi poslala na teren, a tega mediji niso tako opazili.«

Koalicijski politiki so bili, sploh v primerjavi s preteklimi meseci, s strani sodelujočih poznavalcev politike nadpovprečno ocenjeni. A kritičen do njih ostaja Bojan Požar: »Kot sem tvitnil pred dnevi, če je za trenutek, potem ko je sicer komajda prišel iz Grčije, morda kazalo, izgledalo, da poplave rešujejo Golobov premierski mandat in da mu celo obetajo še enega, je zdaj že bolj ali manj jasno, da temu ni tako.« Kot poudarja raziskovalni novinar, sanacija poplav izključno na račun novih davkov Goloba ne pelje nikamor, česar tudi večinski mediji slej ko prej ne bodo več mogli prikrivati in reševati.

Po Požarjevi oceni Golob resnično ni sposoben voditi tako zahtevnega mehanizma, kot je vlada. »Pa te njegove neresne ter amaterske ocene o škodi, od 500 milijonov evrov je čez nekaj dni prišel na sedem milijard«, spominja.

»Kar se tiče pa Janeza Janše, njega so njegove reakcije ob poplavah, lopata, pomoč na terenu in to, plus spravna drža do vlade, dobesedno resetirale,« pravi Požar in dodaja, da to misli predvsem izven njegove ožje volilne baze. 

Med najmanj uspešnimi ni tako v večjih razlik glede na poprej

Če je na lestvici najbolj uspešnih politikov tokrat precej stvari premetanih, vsaj na vrhu tistih najmanj uspešnih ni tako. Resda med njimi ni več Roberta Goloba, ki je še v juniju zasedel neslavno 3. mesto med neuspešnimi. A na dnu ostajajo poraženec junija, iz politike odhajajoči Danijel Bešič Loredan, ekscentrična predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič ter usihajoči Luka Mesec.  

Med ostalimi je slab junijski rezultat ponovil minister za finance Klemen Boštjančič, preostalih iz tokratne deseterice najmanj uspešnih pa junija v njej ni bilo. 

Bojan Požar ob tem opozarja na lokalni slovenski politični fenomen: »Luka Mesec je praktično zamenjani šef stranke (Levice), dobil je velikansko nezaupnico, 'i nikome ništa'. On še kar naprej mirno ostaja minister, še več, on še kar naprej ostaja podpredsednik vlade?! Ja, kje ste pa to videli v kakšni zahodni parlamentarni demokraciji, prosim lepo?! To ni več resno.« 

Ocena dela vlade: Mnogo bolje!

Če smo pri povprečni oceni dela Golobove vlade od sodelujočih poznavalcev politike vajeni ubogih dvojk, so si tokrat vladajoči zaslužili dobro trojko. 

Razloge za to je v enem stavku strnil Marko Pavlišič: »Katastrofalne poplave so preusmerile fokus, kar gre definitivno vladi na roko. Začetni odzivi vlade so bili dobri.« 

»Vlada se je malce pozno in ne v celoti, a vendarle, odzvala na povodenjsko katastrofo. Premier je prekinil dopust, kar je za človeka njegovega kova precej nenavadno in si zasluži pohvalo,« je obširnejši Tino Mamić. Kot dodaja, je presenetljivo tudi, da je Golob prvič v svoji politični karieri pokazal konstruktivno držo onkraj politikantstva in se ni zaganjal v Janšo.

»Skupni javni nastop Goloba z Janšo je presežek, novost v evforiji antijanšizma, ki jo zganjajo levičarski politiki že dolga leta. V vsaki normalni državi bi to bilo sicer nekaj povsem običajnega, a Slovenija politično zadnje desetletje ni več normalna država.« 

»Primeren prvi odziv, ki se je potem sfižil z nerealnimi obljubami, ampak to je itak premierjev slog politike.« ocenjuje Martin Nahtigal. In dodaja: »Tako kot je slog prisilna solidarnost in matematika z milijardami, ki se ne izide.« Po njegovih besedah lahko samo upamo, da se ne bo obnova vlekla tako dolgo, kot se je v popotresnih obnovah Posočja, poplavah v Železnikih itd. 

Bojan Požar ostaja kritičen: »Danes, ko je glavna kriza s poplavami že mimo, se lepo vidi, da vlada, še bolje, predsednik vlade, niti slučajno ne znajo menedžerirati krize oziroma sanacije poplav. Ko so bile poplave, ni vlada funkcionirala, ampak civilna zaščita in prostovoljci. Gasilci, gorska reševalna, Rdeči križ, Karitas, ti sistemi so delovali na meji mogočega.« Kot dodaja požar, jih je vlada samo hvalila, ker rešujejo ljudi in stvari namesto vlade. »Zdaj pa vladna počne edino, kar zna, zvišuje davke in obira ljudi, hkrati pa nabija s populizmom.« 

Kirurško natančno pa bistvo uspeha vlade pri odzivu na poplave secira dr. Žiga Turk: »Prej niso natanko vedeli, kaj bi počeli, poplave, žal, so jim dale jasno delo.«