Politika Višegrajske skupine do migrantske krize je postala evropski mainstream

Višegrajske države - Češka, Slovaška, Madžarska in Poljska - so bile najglasnejše nasprotnice lanskoletne nemške politike do migrantov in premeščanju migrantov v druge evropske države, nad katero je EU leto dni zmajevala z glavo in državam grozila s sankcijami.

Toda češki minister za evropske zadeve Tomaš Prouza meni, da je imela Višegrajska skupina prav pri svojem odnosu migrantske krize in da zdaj EU prevzema njihove predloge, piše EU Observer.

Svojih idej niso znali pravilno izraziti

"Leta 2015 smo bili označeni za evropske izobčence, toda zdaj naše besede postajajo del prevladujočega trenda," je Prouza dejal na nedavnem evropskem vrhu v Pragi. Vzpostavitev evropske meje in obalne straže, učinkovita deportacija ekonomskih migrantov ter prilagajanje evropskih sredstev glede na pomoč, ki jo nudiš migrantom - vse to so bile prvotno ideje višegrajske skupine. "Imeli smo prav, toda nismo se znali pravilno izraziti," je dodal.

Vzhodni in Zahodni blok različno pristopata k politiki

Prouza razlog za nesoglasja z drugimi članicami glede migrantske politike vidi v različni politični kulturi v zahodni in vzhodni Evropi. Za Češko in sosednje države pravi, da se "najprej zapičijo v podrobnosti", medtem ko v Zahodni Evropi "Začneš z veliko idejo, se odločiš, da je to tvoj cilj, ki ga poskušaš izpolniti."

Po njegovem ta razlika v pristopih prihaja še iz komunističnih časov, ko je bila "politika vedno pripravljena, imel si samo eno možnost - realizirati to politiko," toda si ob njej "Lahko našel svojo pot, čeprav si se pretvarjal, da se strinjaš z moskovsko politiko."

Še enega takšnega poletja nekatere vlade ne bodo preživele

"Vsi so razumeli, da bi politično lahko preživeli eno poletje podob več deset tisoč ljudi, ki hodijo po Evropi, toda če se bodo podobe pojavljale še letos, nekatere vlade ne bodo preživele," je dejal Prouza ter kot primer vplivanja na javno mnenje izpostavil Avstrijo, ki je skoraj izvolila skrajno desnega predsednika.

Priložnost za izboljšanje odnosa do višegrajske skupine bi lahko bilo polletno predsedovanje Svetu EU, ki ga s 1. julijem prevzema Slovaška.

Reforme azilnega sistema, meja in straža

Prouza upa na reformo Dublinskega azilnega sistema, znotraj katerega sedaj Evropska komisija pripravlja finančne ukrepe proti državam, ki ne želijo sprejeti migrantov glede na sollidarnostne kvote.

Prouza meni, da sedaj ni pravi čas za odpiranje razprave o tej temi. "Evropski voditelji moramo delovati tako, da, kar se tiče migracij, stvari zgledajo pod nadzorom," k temu pa doprinesejo le ukrepi, ki imajo splošno soglasje.

Po prepričanju češkega ministra za evropske zadeve bi k temu lahko doprineslo uveljavljenje novih pristopov k varovanju zunanje meje EU in vzpostavitvi skupne obalne straže. Slednja se že pripravlja in bo poleti že aktivno delovala in to so politike, ki se lahko zaradi skupnih strinjaj uveljavijo zelo hitro.

Veliko težavo še vedno predstavljajo tihotapci

EU se mora soočiti še z eno veliko temo, in to je, kako uničiti tihotapce ljudi. Delno so jih že omejili z zaprtjem grško-makedonske meje marca in z dogovorom EU s Turčijo, vendar tihotapci še vedno vabijo ljudi, naj se odpravijo na pot v Evropo.