Foto: Nova univerza

Na včerajšnji seji parlamentarnega odbora za izobraževanje so bili poslanci opozicije znova kritični do dveh predlogov, izenačitve poklicnih in splošnih maturantov pri vpisu na fakulteto v času epidemije, kar je bilo kasneje zavrnjeno in pri podaljšanju roka za izpolnjevanje pogojev za akreditacijo visokošolskih zavodov.

Predvsem na področju akreditacij je bilo delovanje poslancev usmerjeno konkretno proti Novi univerzi, predstavnikov katere sicer na sejo niso povabili.

Kot trdijo na Novi univerzi, pa podaljšanega roka, v kolikor bodo vsi postopki vodeni zakonito, niti ne potrebujejo, niti ga niso predlagali. Kot se je izkazalo, je določilo predlagala kar agencija Nakvis. A boj proti Novi univerzi ima že dolgo brado.

Parlamentarni odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino je včeraj obravnaval šesti protikoronski paket pomoči. Poslanci leve opozicije so imeli predvsem dve kritiki zoper omenjen paket ukrepov, za katere ocenjujejo, da so v paketih pomoči vsiljivci in da ne sodijo v ukrepe za pomoč ob pandemiji. Danes so svoje prepričanje, da so v paketu ukrepov podtaknjenci, predstavili še na tiskovni konferenci.

Prvi očitek se nanaša na predlog, ki bi izenačil pogoje za vpis na fakultete za čas epidemije za gimnazijske in poklicne maturante. Tega je koalicija umaknila. Drugi očitek pa se nanaša na podaljšanje akreditacij visokošolskih zavodov. Po tem predlogu bi se izpolnjevanje pogojev za akreditacijo preverjalo pri drugem naslednjem podaljšanju akreditacije in ne pri prvem, kot trenutno določa zakon.

Predlog sploh ni prišel z Nove univerze, ampak z Nakvisa

Poslanci opozicije trdijo, da je ukrep pisan na kožo Novi Univerzi, ki jo populistično imenujejo “Jambrekova univerza” ter jo označujejo kot institucijo »blizu stranki SDS«. A v postopku podaljšanja akreditacije Nova univerza ni edina.

Akreditacije namreč podaljšuje večina od šestih slovenskih univerz, priporočilo za podaljšanje roka pa je prišlo z Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu (Nakvis). Ta sporoča, da večina visokošolskih zavodov pogojev, predpisanih z zakonom v zadnjih 20 letih, ni upoštevala. Koalicija zato predlaga, da se rok podaljša, kar prinaša PKP6, po tem roku pa bodo fakultete izpolnjevale pogoje po zakonu.

Nakvis je predlog podaljšanja podal zato, ker v zakonodaji zeva pravna praznina, kaj se zgodi s študenti, ki so trenutno vpisani, če se visokošolskemu zavodu akreditacija ne podaljša, saj zakon te situacije ne predvideva. S podaljšanjem roka bi se tej situaciji za nekaj časa izognili.

Opozicijski poslanci so prepričani, da Nova univerza pogojev ne izpolnjuje, zato bo s podaljšanjem roka po njihovo protipravno pridobila državna sredstva za visoko šolstvo v višini dveh milijonov evrov letno. Sestanek dveh predstavnikov Nove univerze na šolskem ministrstvu pa poslanci opozicije razumejo kot nedovoljen lobistični stik.

Nova univerza opozarja, da je ravnanje predlagateljev seje nezakonito

V Novi univerzi sporočajo, da ne glede na to, da so zoper njih v sklicu seje navedeni hudi očitki, na sejo niso bili vabljeni, očitke pa zanikajo. Kot institucija niso povezani s SDS, sestanka na šolskem ministrstvu sta se predstavnika Nove univerze udeležila na povabilo ministrice za izobraževanje. Prav tako pa zatrjujejo, da ustrezajo vsem zahtevam Nakvisa za podaljšanje akreditacije, v kolikor bo postopek voden zakonito.

Na Novi univerzi opozarjajo celo, da »je tako ravnanje vodij poslanskih skupin dotičnih političnih strank vedoma nezakonito in predstavlja neposredno podlago za civilnopravno odškodninsko odgovornost podpisanih predlagateljev nujne seje.«

Še posebej sporno je po njihovem mnenju politično razlaganje, da Nova univerza očitno ne dosega pogojev za akreditacijo, kar ocenjujejo kot politični poseg v akreditacijski postopek Nove univerze.

Takšno ravnanje leve politike v Novi univerzi ne označujejo zgolj kot v nasprotju z ustavo, temveč pomeni tudi neposredno kršitev prava EU, ki je identično tistemu, ki ga je republika Madžarska pod vlado Viktorja Orbana zakrivila zoper univerzo CEU in je bila zanj tudi obsojena pred sodiščem Evropske unije.

Dolga brada pritiskov in poskusov izbrisa Nove univerze

Prisitki na Novo univerzo in poskusi ukinitve njenega obstoja nikakor niso novi, temveč se vlečejo že vse od njene ustanovitve. Blatenje in pripisovanje povezav z določeno politično stranko pa predstavlja tudi škodo ugledu institucije. Že samo postopki vpisa v register do njegove dejanske pravnomočnosti so se zaradi aktivnosti državnih univerz in njihovih pritožb zavlekli za šest let.

Takoj po tem, ko je Nova univerza prek sodnega postopka dosegla vpis v register, je Ministrstvo za izobraževanje zaostrilo pogoje tako, da jih od obstoječih Visokošolskih zavodov le Nova univerza ni izpolnjevala. Zdaj, kot pravijo, jih izpolnjujejo. Takoj za tem so bili deležni tudi poskusa presoje izpolnejvanja pogojev, ki pa je bil zavrnjen.

Ministrstvo tedaj tudi ni vpisalo Nove univerze v evidenco eVŠ, čeprav bi jo po uradni dolžnosti moralo. S tem so jim onemogočili prejemanje evropskih sredstev in sodelovanje na razpisih. Vpis v evidenci eVŠ so morali doseči po sodni poti.

Nova univerza tudi ni bila vključena v rektorsko konferenco, čeprav to po zakonu sestavljajo vse akreditirane univerze. V postopkih evalvacij za podaljšanje akreditacija pa pogosto prihaja do incidentov in zavračanj vlog, kljub ustrezanju standardom in pristranske obravnave.

Agencija pa sprejema načrtno sistematično in kontinuirano negativne odločitve glede vseh njenih vlog za akreditacijo. Njeno ravnanje pri Novi univerzi ocenjujejo kot nestrokovno, arbitrarno in represivno.

Vse, kar ni strogo njihovo blatijo, da je »Janševo«

Predlog  za podaljšanje roka za izpolnjevanje pogojev ni prišel z Nove univerze kot jih obtožuje opozicija. Jim bo pa koristil, saj glede na celotno sago v odnosu z javnimi organi, bodo svoje podaljšanje akreditacije verjetno znova morali dosegati preko sodišč. Ta so še v vseh primerih odločila v prid Nove univerze. Postopke namreč vodijo pravno korektno, a s podaljšanjem roka za izpolnjevanje pogojev se šikaniranju birokracije za nekaj let izognejo.

Čeprav so opozicijski poslanci prepričani, da je ukrep pisan na kožo Novi univerzi, pa je ta predvsem namenjen temu, da se študenti katerekoli izmed šestih univerz ne bi znašli v pravnem limbu, v kolikor njihovi univerzi akreditacija ne bi bila podaljšana.

Oviratlon, ki ga že vse od svoje ustanovitve »teče« edina slovenska zasebna univerza pa kaže izrazit odpor tranzicijskih struktur do zasebne pobude, še posebej, ko gre za šolstvo. Šolstvo je steber, ki si ga za nobeno ceno ne želijo izpustiti iz rok. In zasebna pobuda prav monopol, ki ga imajo nad šolstvom ogroža. Pa naj bodo to zasebne šole, ki že leta čakajo na uveljavitev ustavne določbe ali univerza, ki jo na vsakem koraku skušajo birokratsko izbrisati. Prav zanimivo je gledati, s kakšnim gnevom se radikalno levi poslanci državnega zbora znašajo nad zasebnimi pobudami v šolstvu.

Očiten pa je še en trend. Vse, česar globoka država ne nadzoruje sama, je avtomatsko označeno za »blizu« SDS. Pa naj bosta to zasebna univerza, ki jo vodi glasen kritik nekaterih Janševih politik (Avbelj) ali arhitekt v ozadju drugih političnih strank (Jambrek), naj bodo to neodvisni kandidati za ustavne sodnike ali druge voljene funkcije ali medije. Tudi v Sloveniji je še tretja pot, lahko nisi niti Janšev niti komunist.

3 KOMENTARJI

  1. “Kultura in prosveta, to naša bo osveta”, to je bilo in očitno še vedno je geslo boljševističnih revolucionarjev.
    Če je geslo že pozabljeno, je potrebno spomniti, kdo so bili boljševistični revolucionarji. To so bili komunisti, ki so v partizanih bili politkomisarji in skrbeli da je revolucija pravilno potekala in da se med revolucionarje niso mešali reakcionarji in pred vsem kler. Po zmagi revolucije je citirano geslo postalo glavna usmeritev nove oblasti s posebnim povdarkom na osveto- maščevanje. Boljševiki so se hudo maščevali nad kulturniki in prosvetarji. Ene in druge so neusmiljeno preganjali zapirali, marsikaterega pa tudi ubili.
    Boljševiki so že vedeli zakaj to počno. Pamet je navarna in znano je da lažje obvladuješ sto butlov kot dva izobraženca.
    Zato naš šolski sistem bazira na vzgoji butlov. Teh vzgojijo vedno dovolj, da vladajo.
    In tako smo prešli od neizobraženih boljševikov do viskoko izobraženih butlov, ki nadaljujejo svetle tradicije revolucije. Sedaj sicer ne pobijajo več in plenijo le še za svoj žep, vladajo pa z enakimi metodami kot so vladali slavni vzorniki : Kardelj, Kidrič Maček, in ostali.
    Vladajo nam butli. Ne sicer iz vlade in parlamenta pač pa iz fakultet, SAZU in tako imenovanih nevladnih organizacij in sveda medijev. Naše šolstvo je poskrbelo, da je naslednikov nasilnih boljševističnih revolucionarjev dovolj, da zapolnjujejo vse pore družbe in ohranjano družbo v nekakem spečem stanju, kjer sanjajo o slavnih zmagah revolucije in želji, da jih razsvetli Karl Max s komunizmom, kjer bodo živeli v raju brez strahu da jih izženejo iz njega zaradi grehov, tako kot sta morala raj zapustiti Adam in Eva.

  2. Sicer se zavzemam za enakopravno tržno tekmovanje zasebnega, kolektivnega in državnega pri čemer sem prepričan da bo v tej tekmi zmagalo zasebno in kolektivno.
    Vendar je tu ključno vprašanje dejansko znanje, ki ga študenti pridobijo v kakšni šoli.
    APMB Ker je nova univerza že sproducirala kar nekaj diplomantov, moram priznati, da ti ki smo jih mi imeli na praksi v glavnem gre za pravnike niso bili sprejeti v delovno razmerje, ker so imeli res šibko znanje precej slabše od študentov Ljubljanske PF in še bolj Mariborske, ki je trenutno najboljša v SLO.

  3. Komentar uredništva: ”Očiten pa je še en trend. Vse, česar globoka država ne nadzoruje sama, je avtomatsko označeno za »blizu« SDS. Pa naj bosta to zasebna univerza, ki jo vodi glasen kritik nekaterih Janševih politik (Avbelj) ali arhitekt v ozadju drugih političnih strank (Jambrek), naj bodo to neodvisni kandidati za ustavne sodnike ali druge voljene funkcije ali medije. Tudi v Sloveniji je še tretja pot, lahko nisi niti Janšev niti komunist.”
    Res je ta tretja pot je možna, željena in odprta. Bi pa moral biti veliko bolj promovirana in izražena v kakšni žlahtni gospodarsko liberalni in ideološko koservativni sredinski stranki, ker bi to pripomoglo k uravnoteženju sedanjega levega in desnega ideološkega enoumja, ki se ukvarja samo s tem kdo bo na oblasti, namesto da bi se ukvarjali kako spremeniti sistem upravljanja države, da bo sistemsko bolj odporna na vpade in prevlado ideologij nad razvojno in podjetniškim usmerjanjem ukrepov v korist blaginje večine Slovencev.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime