Poletna novinarska šola v Pragi v imenu Borisa Nemcova, novinarja ustreljenega sredi Moskve. O čem se učijo?

Boris Nemcov je bil ruski fizik in politik, ki se je v 90. letih iz regionalnega guvernerja v Nižjem Novgorodu prebil v federalno politiko in v Jelcinovih letih med drugim postal ruski premier in minister za energetiko.

V novem tisočletju pa je postal odkrit nasprotnik Vladimirja Putina in njegovemu pristopu k oblasti. Kot voditelj opozicijskih strank je organiziral zborovanja za pravične volitve in raziskoval korupcijo, ki se je pojavila pod Putinovim predsedništvom.

“Bolj od Ukrajine mamo skrbi Putin. Vsakič, ko jo kličem, mi popolnoma resno očita: ‘Kdaj boš prenehal govoriti čez Putina? Ubil te bo!” je izjavil februarja 2015.

Dva tedna kasneje je bil 55-letni Nemcov ubit na mostu, ki je zdaj poznan tudi kot ‘most Nemcova’, blizu moskovskega Kremlja. Pet Čečencev so sicer obtožili za krive umora, naročnik umora pa ostaja neznan.

Še istega leta je Borisova najstarejša hčerka, novinarka Žana Nemcova v Nemčiji, kamor se je zatekla pred grožnjami v svoji domovini, ustanovila Fundacijo za svobodo, posvečeno njegovemu imenu. Fundacija podeljuje nagrado Borisa Nemcova za pogum, in podpira politične posameznike, ki so zaradi svojih dejavnosti morali zapustiti Rusijo.

Še istega leta je Borisova najstarejša hčerka, novinarka Žana Nemcova v Nemčiji, kamor se je zatekla pred grožnjami v svoji domovini, ustanovila Fundacijo za svobodo, posvečeno njegovemu imenu.

Poleg tega je skupaj s Karlovo univerzo v Pragi odprla Akademski center za študij Rusije, lansko leto pa je otvorila še prvo poletno šolo, posvečeno ubitemu politiku, namenjeno medijskemu izobraževanju za mlade aktiviste in novinarje iz Rusije ali te, ki se za Rusijo zanimajo. Med slednje se uvršča kot nepopravljiva rusistka tudi moja malenkost in letos se mi je nasmehnila sreča, da so me na poletno šolo sprejeli. Tako sem se tega julija za tri tedne odpravila v od vročine razbeljeno Prago, ne toliko plavati med osupljivo količino turistov kot sedeti za klopmi Filozofske fakultete, srkati znanje ruskih novinarjev, političnih aktivistov, režiserjev, učenjakov v pravu in ekonomiji, ter klepetati z 29 drugimi udeleženci poletne šole.

Pravi užitek je poslušati anekdote novinarjev, kot so recimo Andrej Soldatov in Irina Borogan, strokovnjaka po ruskih obveščevalnih službah, Galina Timčenko, glava Meduze, medija, ki deluje v Latviji, Elizabeta Osetinska, ki v zadnjih letih razvija e-novičnik o ruskem gospodarstvu. Priložnost sem imela tudi spoznati tudi meni manj poznane novinarje, ki pa so me navdušili s svojim pristopom in zagnanostjo v poklicu, kot me je recimo Olga Bešlej s svojim čarobnim opisovanjem človeških situacij in Belorus Franak Vjačorka z ustvarjalnostjo v raznih družabnih omrežjih.

Skupinica udeležencev tudi ni od muh in kar kipi od raznolikosti: nekateri novinarji prihajajo iz ruskega Daljnega vzhoda in Sibirije (med drugim eden izmed novinarjev prihaja iz Jakutska, največje in najhladnejše ruske republike, v kateri je najbolj zanesljiva oblika prevoza letalo), iz Moskve in Sankt Peterburga in raznih pomembnejših regionalnih mest, pa tudi Gruzije, Azerbajdžana, Belorusije in Ukrajine. Ter še Anglije in, seveda, naše ljube Slovenije.

Med udeleženci so se znašli tudi aktivisti, ki delajo v štabu opozicijskega politika Alekseja Navalnega, in pa novinarji, ki delajo za znani opozicijski družbeno-politični medij Novaja gazeta.

Med udeleženci so se znašli tudi aktivisti, ki delajo v štabu opozicijskega politika Alekseja Navalnega, in pa novinarji, ki delajo za znani opozicijski družbeno-politični medij Novaja gazeta. Po drugi strani ena izmed udeleženk dela na ruski državni televiziji. Imamo novinarje, ki pišejo o modi, in politologe. Da izobraževanje poteka gladko, skrbi pa tudi fant, ki so ga zaradi političnega aktivizma izključili iz ruski univerze in se je odločil študij s podporo omenjene fundacije nadaljevati na Češkem.

Čeprav večino dni preživljamo za klopmi, to nikakor ne pomeni, da spimo: možgančke treniramo na podlagi raznih praktičnih delavnic, v katerih moramo najti rešitev v etično spornih situacijah in simulirati nastanek in razvoj medijskega projekta. Od idej in iniciativ kar puhti in slika se zdi popolnoma drugačna od monotone naracije ob zadušeni in nesvobodni medijski pokrajini v Rusiji. Da, novinarje in aktiviste se pripra in zapira in potrebno je biti pozoren, kaj v medijih izjaviš ali pa napišeš, če se želiš izogniti zakonskim težavam. Toda to ne pomeni, da primanjkuje nadarjenih in sposobnih ljudi v ruski medijski sferi, polnih iznajdljivosti, ustvarjalnosti, zagnanosti in domišljije. S temi pa se da priti precej daleč.