Pokojninske in davčne spremembe usklajene - kako jih ocenjujeta ekonomista Janez Šušteršič in Matej Lahovnik?

POSLUŠAJ ČLANEK
Koalicija in vlada sta uskladili in potrdili predloge pokojninskih in davčnih sprememb, ki so bile včeraj poslane v parlamentarno proceduro. Kljub temu naj bi tam tudi koalicijske stranke še vlagale dopolnila.
Čeprav naj bi spremembe prinesle razbremenitev stroškov dela in konkurenčnost slovenskega gospodarstva, vse to kaj hitro lahko izničijo drugi napovedani ukrepi. Pokojninska reforma pa ima zaradi pomanjkanja financ in premika v obdobje prihodnje vlade prav tako možnosti neuresničitve, opozarjata ekonomista Janez Šušteršič in Matej Lahovnik, ki smo ju prosili za oceno predlaganih sprememb.
Glavna novost davčne zakonodaje je sprememba lestvice za odmero dohodnine, ki naj bi razbremenila srednji razred. Predvideni sta višja splošna in dodatna olajšava pri dohodnini, večja obdavčitev dohodnine od dohodka oddajanja premoženja v najem ter od dobička prodaje izvedenih finančnih instrumentov (s 25 na 27,5 odstotka). V nekaterih davčnih razredih se znižuje tudi stopnja davka (2. in 3.). Davčne spremembe bi lahko začele veljati že s prihodnim letom.
Pokojninske spremembe med drugim prinašajo odvisnost pokojnine le od dopolnjene pokojninske dobe, ne pa tudi od spola, kot do sedaj. Odmerna stopnja se bo z letom 2025 dvignila na 63,5 odstotka za 40 let pokojninske dobe za oba spola – do sedaj je takšna veljala le za ženske. Pokojnina se bo za vsakega otroka poviša za 1,36 odstotka, uveljavljala pa se bo lahko za največ tri otroke. Če bo nekdo delal dlje, bo deležen treh dodatnih odstotkov na leto za obračun pokojnine. Upokojenci, ki bodo želeli ostati delovno aktivni, bodo poleg plače prva tri leta prejemali tudi 40 odstotkov pokojnine, po preteku treh let pa 20 odstotkov, kot jih prejemajo že danes.
Ekonomist Janez Šušteršič spremembe pri dohodnini pozdravlja, sploh ker te niso omejene samo na najnižji razred, kot je sicer običajno. Meni pa, da bi morali luknjo v proračunu, ki bo zaradi tega nastala, uravnotežiti z nižanjem izdatkov, saj so ti tudi po oceni fiskalnega sveta previsoki. "Vlada je za cilj davčnih sprememb postavila večjo konkurenčnost, in spremembe dohodnine so skladne s tem ciljem, povišanje drugih davkov pa je seveda v nasprotju z njim," je dejal za Domovino.
"Pokojninske spremembe so na prvi pogled logične, vendar povišujejo izdatke za pokojnine, ne da bi bili na drugi strani predvideni kakšni ukrepi, da se rast teh izdatkov omeji na dolgoročno vzdržno raven," ocenjuje Šuštaršič.
Ekonomist Matej Lahovnik pa je za Domovino dejal, da je davčna razbremenitev srednjega sloja sicer korak v pravo smer, a da je ukrep premalo ambiciozen. »Če upoštevamo, da vlada pripravlja spremembe plačevanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in da napoveduje novo dajatev za dolgotrajno oskrbo, se bodo pozitivni učinki sprememb že s tema dvema ukrepoma popolnoma izničili,« opozarja. Kot dodaja, je dvig davka na dividende in najemnine predvsem negativen signal vsem vlagateljem.
"Slovenija je med državami EU z najvišjo oceno sive ekonomije, ki naj bi znašala celo 23% BDP, zato bi morali razmišljati o bolj ambiciozni davčni razbremenitvi dela, saj spadamo med države, kjer se siva ekonomija zaradi visoke obremenitve dela najbolj izplača," še meni ekonomist.
Lahovnik pozdravlja izenačitev odmernih odstotkov za ženske in moške, saj je trenutni sistem po njegovi oceni nepravičen, verjetno pa tudi protiustaven, ker diskriminira moške, čeprav imajo krajšo pričakovano življenjsko dobo. Hkrati pa problematizira dejstvo, da vlada realizacijo pokojninske reforme prenaša v mandat naslednje vlade, ko je tudi predvideno izenačenje odmernega odstotka za moške in ženske, ker ni zadostnih finančnih virov. "Ne bom presenečen, če bo tudi naslednja vlada ugotovila, da ni zadostnih finančnih virov za povišanje odmernega odstotka pri upokojevanju," pravi Lahovnik.
Čeprav naj bi spremembe prinesle razbremenitev stroškov dela in konkurenčnost slovenskega gospodarstva, vse to kaj hitro lahko izničijo drugi napovedani ukrepi. Pokojninska reforma pa ima zaradi pomanjkanja financ in premika v obdobje prihodnje vlade prav tako možnosti neuresničitve, opozarjata ekonomista Janez Šušteršič in Matej Lahovnik, ki smo ju prosili za oceno predlaganih sprememb.
Spremembe dohodninske lestvice in davčne olajšave ter višje pokojnine
Glavna novost davčne zakonodaje je sprememba lestvice za odmero dohodnine, ki naj bi razbremenila srednji razred. Predvideni sta višja splošna in dodatna olajšava pri dohodnini, večja obdavčitev dohodnine od dohodka oddajanja premoženja v najem ter od dobička prodaje izvedenih finančnih instrumentov (s 25 na 27,5 odstotka). V nekaterih davčnih razredih se znižuje tudi stopnja davka (2. in 3.). Davčne spremembe bi lahko začele veljati že s prihodnim letom.
Pokojninske spremembe med drugim prinašajo odvisnost pokojnine le od dopolnjene pokojninske dobe, ne pa tudi od spola, kot do sedaj. Odmerna stopnja se bo z letom 2025 dvignila na 63,5 odstotka za 40 let pokojninske dobe za oba spola – do sedaj je takšna veljala le za ženske. Pokojnina se bo za vsakega otroka poviša za 1,36 odstotka, uveljavljala pa se bo lahko za največ tri otroke. Če bo nekdo delal dlje, bo deležen treh dodatnih odstotkov na leto za obračun pokojnine. Upokojenci, ki bodo želeli ostati delovno aktivni, bodo poleg plače prva tri leta prejemali tudi 40 odstotkov pokojnine, po preteku treh let pa 20 odstotkov, kot jih prejemajo že danes.
Če na eni strani daš, nisi naredil veliko, če si na drugi vzel. Ali če ne veš, kako boš dobil nazaj.
Ekonomist Janez Šušteršič spremembe pri dohodnini pozdravlja, sploh ker te niso omejene samo na najnižji razred, kot je sicer običajno. Meni pa, da bi morali luknjo v proračunu, ki bo zaradi tega nastala, uravnotežiti z nižanjem izdatkov, saj so ti tudi po oceni fiskalnega sveta previsoki. "Vlada je za cilj davčnih sprememb postavila večjo konkurenčnost, in spremembe dohodnine so skladne s tem ciljem, povišanje drugih davkov pa je seveda v nasprotju z njim," je dejal za Domovino.
"Pokojninske spremembe so na prvi pogled logične, vendar povišujejo izdatke za pokojnine, ne da bi bili na drugi strani predvideni kakšni ukrepi, da se rast teh izdatkov omeji na dolgoročno vzdržno raven," ocenjuje Šuštaršič.
Davčna razbremenitev dela bi morala biti bolj ambiciozna, za izvedbo zastavljene pokojninske reforme pa ni zadostnih financ - zato jo bo realizirala naslednja vlada
Ekonomist Matej Lahovnik pa je za Domovino dejal, da je davčna razbremenitev srednjega sloja sicer korak v pravo smer, a da je ukrep premalo ambiciozen. »Če upoštevamo, da vlada pripravlja spremembe plačevanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in da napoveduje novo dajatev za dolgotrajno oskrbo, se bodo pozitivni učinki sprememb že s tema dvema ukrepoma popolnoma izničili,« opozarja. Kot dodaja, je dvig davka na dividende in najemnine predvsem negativen signal vsem vlagateljem.
"Slovenija je med državami EU z najvišjo oceno sive ekonomije, ki naj bi znašala celo 23% BDP, zato bi morali razmišljati o bolj ambiciozni davčni razbremenitvi dela, saj spadamo med države, kjer se siva ekonomija zaradi visoke obremenitve dela najbolj izplača," še meni ekonomist.
Lahovnik pozdravlja izenačitev odmernih odstotkov za ženske in moške, saj je trenutni sistem po njegovi oceni nepravičen, verjetno pa tudi protiustaven, ker diskriminira moške, čeprav imajo krajšo pričakovano življenjsko dobo. Hkrati pa problematizira dejstvo, da vlada realizacijo pokojninske reforme prenaša v mandat naslednje vlade, ko je tudi predvideno izenačenje odmernega odstotka za moške in ženske, ker ni zadostnih finančnih virov. "Ne bom presenečen, če bo tudi naslednja vlada ugotovila, da ni zadostnih finančnih virov za povišanje odmernega odstotka pri upokojevanju," pravi Lahovnik.
Zadnje objave

Prešernov dan – praznik slovenske kulture
8. 2. 2025 ob 6:00

Pavle Ravnohrib: »Zdrava pamet je danes prepovedana«
7. 2. 2025 ob 15:30

So muslimanske naglavne rute zdravstvenih delavk sporne?
7. 2. 2025 ob 12:41

Evroposlanka Tomašič: Gre za resno kršitev demokratičnih načel
7. 2. 2025 ob 8:49

Tri leta svobode, ki to nikoli ni bila
7. 2. 2025 ob 6:00
Ekskluzivno za naročnike

Pavle Ravnohrib: »Zdrava pamet je danes prepovedana«
7. 2. 2025 ob 15:30

So muslimanske naglavne rute zdravstvenih delavk sporne?
7. 2. 2025 ob 12:41

Tri leta svobode, ki to nikoli ni bila
7. 2. 2025 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
FEB
08
Prešernov dan v Koroškem pokrajinskem muzeju
09:00 - 18:00
FEB
08
Prešernov smenj 2025
10:00 - 22:00
FEB
08
Pogovorni večer s pisateljem Ivanom Sivcem
17:00 - 19:00
FEB
15
Valentinov romantični operni koncert za zamudnike
20:00 - 22:00
MAR
01
Izbor urednika

Tri leta svobode, ki to nikoli ni bila
7. 2. 2025 ob 6:00

Sobodajalci vladi očitajo, da se uničuje steber slovenskega turizma
6. 2. 2025 ob 6:00

[Video] Drzni zmagovalci: Prof. dr. Janez Štrancar
5. 2. 2025 ob 9:02

Pred praznikom kulture – 186. številka tednika Domovine
5. 2. 2025 ob 6:10

Domovina 186: Diktatura Svobode
5. 2. 2025 ob 6:00
6 komentarjev
MEFISTO
V sozvočju z mini pokojninsko reformo pa bi "strokovnjakinja” za integracijo Marina Lukšič Hacin zaradi staranja prebivalstva spodbujala priseljevanje migrantov!
A migrantom bi pa Slovenke dovolile, da jim delajo otroke?
MEFISTO
Zakaj pokojninski bonus le za ženske, ki so rodile do tri otroke?
Trije otroci bi morali biti osnovna obveznost vsake Slovenke.
Šele za četrtega, petega in vsakega nadaljnjega otroka bi ji moral pripadati pokojninski bonus.
Rajko Podgoršek
Individualni pokojninski računi so nuja. Če jih ne uvede Šarec, jih bo moral njegov naslednik.
Jože Kurinčič
Kako je možno ne videti, da vsakemu človeku po 40 letih vplačevanja v pokojninsko blagajno pripada 100% pokojnina brezpogojno, tudi če je še naprej delovno sktiven. Ne morda samo 20% ali 40% pokojnine. Po kakšni logiki?! Tudi s stališča pokojninskega sklada popolna neumnost, saj bi zaposlen upokojenec še naprej odvajal sredstva za upokojensko blagajno. Ob takem zakonu pa kao da ne bo delal, ne bo imel podjetja, a delal bo vseeno, a na črno.
Kakšna pamet, kakšna logika? In to tudi pri ustavnih sodnikih! Koliko časa bomo v tej državi zamudniki in furali neko lažno socialo.
In še nekaj zbode v oči oz. postaja bolj jasno - diskriminacija moških:nižje pokojnine, daljša pokojninska doba, neupoštevanje vojske, predpisan višji odstotek dodatka za delovno dobo za ženske... Vse bonitete, ki so jih imele ženske in jih še imajo, so sicer upravičene in mislim, da bi morale biti še bistveno večje, a nikakor ne bi smele biti vezane na spol, ampak na materinstvo. Zakaj ima neka ženska, ker je ženska višji odmerni odstotek. V nebo vpijoče kršenje ustave. Kje je urad za enake možnosti?!
BrandyAmerigo
V EU sta pravica do dela in pravica do pokojnine dve neodtujlivi pravici. Nihče ju ne sme krniti. Če ne prej no Zakon padel na ESČP, ko se pritožimo. Ustavno sodišče do pred dvema mesecema še ni odločilo o pritožbi na prejšnji, še bolj diskriminativni zakon.
Alojzij Pezdir
Dokler ne bo predlaganih blažilnih pokojninskih in davčnih sprememb Šarčeve manjšinske vlade in vladajoče koalicije podprla opozicijsko-koalicijska Meščeva populistična Levica, bodo slej ko prej obljubljeni davčni oz. prihodkovni "golobi ostali na strehi".
Po včerajšnji celodnevni in popolnočni demonstraciji izsiljevanja levičarske interpretacije parlamentarne "demokracije" v Državnem zboru RS, ki je spominjala na nepozabne celonočne seje totalitarnega politbiroja CK ZKJ, se obeta s strani nepopustljivo populistične Meščeve Levice popolna blokada napovedanih vladnih ukrepov v imenu "statusa quo" oz. mrtoudnega ohranjanja statične, stabilno zabetonirane in razvojno popolnoma nespodbudne navidezne "socialne vzdržnosti" oz. lažne "socialne enakosti".
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.