Podgoršek: Naredili bomo vse, da kmete in lastnike gozdov ubranimo pred škodljivo zakonodajo

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je ta teden v javno obravnavno poslalo štiri predloge zakonov in dva predloga novel zakonov. Ministrica Mateja Čalušić je zagotovila, da so se o predlogih veliko pogovarjali z deležniki – a na drugi strani je slišati drugače, da so se zakoni pripravljali v popolni tajnosti, brez resne razprave z deležniki.

Ministrstvo je v javno obravnavo poslalo predloge zakona o kmetijstvu, zakona o hrani, zakona o varni hrani in krmi ter zakona o zdravju živali, pa tudi predloga novel zakona o kmetijskih zemljiščih in zakona o gozdovih. Predlog zakona o kmetijstvu bo v javni obravnavi 45 dni, preostali predlogi pa 30 dni. »Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije bo letos praznovala 25. in morda tudi zadnji rojstni dan. Potem ko je to največjo nevladno organizacijo kmetov z več kot 110.000 obveznimi člani lansko jesen politično prevzela Janševa SDS, ji Golobova Svoboda vrača udarec. Odvzela ji bo namreč kmetijsko svetovalno službo in s tem velik del zaposlenih, proračunskega denarja, premoženja … To najverjetneje pomeni konec zbornice,« so pred dnevi pisali v Dnevniku in zatrdili, da Svoboda vrača udarec SDS zaradi prevzema kmetijske zbornice.

Golobova Svoboda vrača udarec: zbornici bo odvzela kmetijsko svetovalno službo in s tem velik del zaposlenih, proračunskega denarja, premoženja.

»Zbornica je ustanovljena po zakonu o Kmetijsko gozdarski zbornici in je javna služba kmetijskega svetovanja samo en del delovanja zbornice. Seveda vsaka taka stvar oslabi zbornico, konec pa je ne bo – vsaj dokler zakonodaja ostane takšna, kot je sedaj,« nam je pojasnil predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Jože Podgoršek, ki nam je še pred izvolitvijo na aktualno funkcijo predsednika Zbornice povedal, da bi si želel ohraniti zbornico takšno kot je. »Za javno službo kmetijskega svetovanja trdim, da je to pomembna mreža tudi za ministrstvo – sam sem v vlogi ministra vedno pridobival informacije od te mreže, v primeru naravnih nesreč, pozeb itn. Prve ocene škod smo imeli na mizi že v dnevu ali dveh – ravno preko javne službe kmetijskega svetovanja, preko kmetijskih svetovalcev, preko območnih enot. Zbornica to zna voditi in zna organizirati javno službo kmetijskega svetovanja, tudi za ukrepe kmetijske politike, ko je to potrebno,« je takrat povedal.

Podgoršek je poudaril, da bodo vztrajali, da se zakonska materija spremeni, pa ne samo v tem delu. Opozoril je, da je v zakonih veliko zadev, ki se dotikajo slovenskih kmetov. Od zakona o kmetijskih zemljiščih, povečevanja nadomestil za gradnjo na kmetijskih zemljiščih do nastavkov za nakup zemljišč s strani Republike Slovenije. Ena od idej je bila celo, da bi imela RS predkupno pravico za kmetijska zemljišča. Ta člen so sicer umaknili, a vse je nastavljeno tako, da se sporni člen lahko kadarkoli vrne nazaj.

Lastniki brez besede pri odločanju

Podgoršek je še opozoril, da zakon omejuje oziroma izloča lastnike iz različnih vej odločanja, tako pri gozdno-gospodarskih načrtih, lovskih načrtih, kot pri kontrolah na kraju samem – Agenciji po novem zakonu ne bi bilo treba niti obvestiti lastnika, da prihajajo v kontrolo, kar se jim zdi na Zbornici absolutno nesprejemljivo. »Predvsem pa je nesprejemljiv način sprejemanja te zakonodaje – naenkrat imamo na mizi sedem zakonov, pričakujejo pa, da bomo v enem mesecu vse to pregledali,« je Podgoršek še povedal in dodal, da so se zakoni pripravljali v popolni tajnosti, brez resne razprave z deležniki – torej s tistimi, ki se jih zakonodaja tiče. »Takšen način je nesprejemljiv in mi bomo vztrajali, da se celotna zakonska materija umakne, da se naredijo delovne skupine, ki bodo vse skupaj pripravile in da se da potem ponovno v obravnavo pravilno pripravljena zakonodaja,« je povedal predsednik Zbornice. Kar nekaj je zadreg in naredili bodo vse, da kmete in lastnike gozdov ubranijo pred zakonodajo, ki je za njih škodljiva.

 Zakoni so se pripravljali v popolni tajnosti, brez resne razprave z deležniki – torej s tistimi, ki se jih zakonodaja tiče.

»Ne želimo sodobne nacionalizacije«

Glede tega, ali gre za politično obračunavanje, Podgoršek ne želi špekulirati – glede javne službe kmetijskega svetovanja se je materija pripravljala že pri prejšnjem vodstvu oziroma se je o prenosu že nekaj časa govorilo. Res pa je tudi, da vse ostale javne službe ostajajo, četudi se spreminja zakonodaja – tako lahko ugibamo, da gre pri tem delu zakona v ozadju za določene ambicije, interese. Ne gre se znebiti občutka, da gre v tem delu zakona tudi za nekaj političnega pridiha. »A na Zbornici nas skrbi celoten paket, zato ker se dela v škodo slovenskih kmetov in slovenskih lastnikov gozdov – nekateri zakonski okviri so resnično nesprejemljivi. Izločajo lastnike živali, lastnike zemljišč in lastnike gozdov, čeprav se govori o njihovem premoženju. Nastavljajo se nastavki za predkupne pravice države pri nakupu kmetijskih zemljišč, mi bom zahtevali da se tudi v gozdarskem delu umakne predkupna pravica države,« je Podgoršek izpostavil, da si ne želijo sodobne nacionalizacije.

V zakonu je med drugim tudi navedeno, da bi del kmetij moral začeti voditi računovodstvo, kot velja za podjetja.

V zakonu je med drugim tudi navedeno, da bi del kmetij moral začeti voditi računovodstvo, kot velja za podjetja. Podgoršek je prepričan, da dodatnih birokratskih bremen kmetje ne bodo spustili kar tako skozi in da bodo v bran uporabili vsa demokratična sredstva. »Večkrat sem že povedal, da nisem pristaš protestov, vsak protest se začne in konča za mizo. Mi še vedno verjamemo, da bo ministrstvo dovolj modro pri sprejemanju te zakonodaje, da se bomo vendarle lahko za mizo pogovarjali, kako se iz te zagonetke izviti, čeprav bo to težko,« je Podgoršek odgovoril na vprašanje, kako gleda na to, da po nekaterih informacijah kmetje pozivajo k množičnim protestom. »Ampak če bo na koncu odločitev naših organov in ostalih nevladnih organizacij drugačna, bomo morali podpreti tudi to obliko demokratičnega izražanja nestrinjanja z zakonodajo,« je še dodal.

Sindikat kmetov: Nujna je enotnost kmetov v luči (pre)hitrega sprejemanja zakonov

Sindikat kmetov Slovenije je pozval vse, ki so vešči prebiranja zakonov, uredb in pravilnikov, da jim posredujejo svoje predloge na predlagane spremembe. »Trenutno je na internetni strani e-uprave 9 predpisov, ki jih moramo v 30 dneh prebrati, kritično oceniti in podati pripombe. To je izredno malo časa za kvalitetno delo, zato bomo za vsak vaš doprinos izredno hvaležni,« so zapisali ter hkrati izrazili skrb in bojazen, da je hitenje pri sprejemanju tako velikega števila predpisov lahko samo v škodo kmetov, ki se ob svojem rednem delu ne bodo mogli udeležiti vseh pogajanj in usklajevanj. »Sindikat kmetov bo naredil vse, da bo vaše zahteve in priporočila odločno zagovarjal in tako zaščitil interese kmetov,« so zatrdili in poudarili, da je v luči (pre)hitrega sprejemanja zakonov nujna enotnost kmetov.

Trenutno je na internetni strani e-uprave 9 predpisov, ki jih moramo v 30 dneh prebrati, kritično oceniti in podati pripombe.

Poslanska skupina SDS je zahtevala sklic nujne seje parlamentarnega odbora

Poslanska skupina SDS je zahtevala sklic nujne seje parlamentarnega odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, na kateri bi obravnavali novo zakonodajo. »Poleg pomanjkanja dialoga s ključnimi akterji je sporno tudi izjemno kratko obdobje, ki ga je ministrstvo namenilo za podajanje pripomb na predloge zakonov. Predlagani zakoni prinašajo mnoge spremembe in novosti, ki so nedomišljeni in vzbujajo vprašanja, kako je ministrstvo sploh prišlo do tovrstnih idej,« so opozorili v stranki SDS, kjer menijo, da bi moral Odbor zahtevati, da ministrstvo predloge zakonov pred sprejetjem na vladi uskladi s KGZS.