Po 100 letih romarski shod na Marijino Celje – Lig

»V zavedanju pomembnosti dogodka za naše prednike, iz hvaležnosti do zapuščine, ki smo jo prejeli po njihovi zaslugi in kot dolžnost ohranjati spomin in gojiti skrb za domovino, jezik in vero, se je župnijsko občestvo Marijino Celje odločilo, da ob stoletnici v svetem letu 2025 organizira romarski shod. Zaradi vloge, ki jo je imel kot zborovodja, njegove zavednosti slovenstvu in zaradi njegove mučeniške smrti za slovenski jezik in rod, bo dogodek posvečen spominu na Lojzeta Bratuža.«

Tako so zapisali organizatorji romanja na Marijino Celje – Lig, ki je letos organizirano po 100 letih fantovskega romanja na ta isti kraj.

Metoda Humar v imenu organizatorjev nadaljuje:

»V svetem letu 1925 je 16. avgusta Prosvetna zveza iz Gorice organizirala romarski shod na Marijino Celje-Lig, kot duhovno obnovo za fante. Po zapisih v glasilu Naš čolnič so fantje v Lig prihajali že dan pred slovesnostjo, tam so jih gostoljubno sprejeli člani domačega Prosvetnega društva in drugi domačini ter jih prijazno gostili. Po večerni sveti maši so prespali na senikih, v naslednjem dnevu pa so se jim pridružile množice fantov romarjev vse od Spodnje Idrije, Črnega Vrha, Krasa, Vipavske doline, Goriške ter okoliških krajev. V procesijah so prihajali na Marijino Celje in se udeleževali svetih maš, ki so na ta dan potekale vsako uro vse od zgodnjih jutranjih ur.

Po zapisu v Našem čolniču se je zbralo okrog tisoč fantov. Pred glavno slovesno sveto mašo jim je nagovor namenil kanalski dekan Venceslav Bele, glavno mašno slovesnost pa je vodil monsinjor Anton Berlot. Medtem ko je pri prvi jutranji maši pel domači zbor, je med glavno mašo prepeval goriški zbor Mladika, ki ga je vodil zborovodja Lojze Bratuž, kot solist pa je solo speve prepeval njegov brat Joško Bratuž. Prepevali so s prošnjo, ki je v tistih, za Slovence težkih časih pod fašistično oblastjo, vrela iz njihovih in mnogih drugih slovenskih src: 'Marija ti čuvaj nam dom in rod'.«

Po 100 letih fantovskega romanja

Toda niso se ustavili pri sveti maši; prireditev bo tudi vsebinsko in kulturno bogata. Po sveti maši bo profesor Tomaž Simčič predstavil zgodovinski pomen fantovskega romanja, razmere in čas v tem prostoru pred 100-leti, osebnost Lojzeta Bratuža in nekaterih njegovih sodobnikov, ki so ustvarjali in vodili kulturno, versko in politično življenje Slovencev na Goriškem. Življenje in delo Lojzeta Bratuža bo predstavljeno tudi z zapisi in fotografijami, ki jih pripravlja Pokrajinski arhiv Nova Gorica in bodo na ogled v cerkvi.

Kot simboličen spomin na tisočero množico fantov, bo sledil nastop moških zborov z recitalom pesmi pesnice Ljubke Šorli, žene Lojzeta Bratuža.

Nastopili bodo naslednji zbori in skupine: Nonet Brda, MOPZ Kazimir Nanut Kanal, Vokalna skupina Keraboma, MOPZ Srečko Kumar, MOPZ Lipa Ravnica, PAZ Vinko Vodopivec in Slovenski oktet.