Peter Jamnikar: vlada bo kratkega daha, iz bitke za stotine milijonov načrtno delajo ideološki in kulturni boj

Primož Veselič
8

    Peter Jamnikar je ime, ki je vztrajnim spremljevalcem slovenske politike dobro znano. Gre za enega najbolj izkušenih operativcev v slovenski politiki.

    Na kongresu l. 2002 je v bitki za mesto generalnega sekretarja LDS premagal Bogdana Biščaka, favorita Gregorja Golobiča in tudi tedanjega predsednika Janeza Drnovška.

    Ta skupina poraza ni dobro prenašala in je kmalu zatem oblikovala funkcijo izvršnega direktorja stranke, kar je postal Bogdan Biščak, naloge generalnega sekretarja pa močno zožila. Kasneje je Jamnikar ostal le še član sveta stranke in l. 2011 zaradi nestrinjanja s podporo predsednici Kresalovi iz nje tudi izstopil.

    Pred volitvami 2014 je bil eden glavnih tvorcev uspeha SMC, ki pa jo je kmalu po volitvah zapustil. Lani je pomagal ustanoviti Dobro državo dr. Bojana Dobovška, ki pa se ji na letošnjih volitvah ni uspelo uvrstiti v državni zbor. V DD danes opravlja funkcijo generalnega sekretarja.

    Z izkušnjami generalnega sekretarja LDS ste pred 4 leti pomagali zgraditi SMC, ki je nato dosegla rekorden volilni rezultat. Letos ste na noge pomagali postaviti tudi Dobro državo, ki pa se ji ni uspelo prebiti v državni zbor. V čem je razlika med popolnim uspehom ene in neuspehom druge, kaj v Sloveniji zagotavlja eno in kaj drugo?

    Obe stranki sta se postavljali podobno. Razlika je v tem, da pri SMC interesne skupine niso nasprotovale nastajanju stranke in njenemu uveljavljanju na volitvah. Pri Dobri državi pa je bilo nasprotovanje teh skupin zelo izrazito.

    Na tem primeru se tudi vidi, kako resnično močne so te interesne skupine, ki iz ozadja obvladujejo slovensko politiko. Dejansko lahko usmerjajo razvoj politike in gospodarstva po svojih zamislih.

    Kako vidite prihodnost Dobre države? Bo stranka vztrajala na političnem parketu?

    DD je stranka, ki je zastavljena dolgoročno. Ima odličen program, ima ekipo, ki zna in zmore ta program izvesti. Dnevno pa narašča število občinskih odborov stranke po slovenskih občinah. Zato bomo seveda vztrajali, torej sodelovali na vseh naslednjih volitvah.

    Morda je bil program stranke na tokratnih volitvah še preveč nov. Dosledno vztrajanje pri protikorupcijskih stališčih, pri umiku tistih, ki so povzročili bančno luknjo in gospodarsko oškodovali podjetja, od odločanja o finančnih zadevah – z drugimi besedami ekonomska lustracija – je kljub vsemu novost v slovenski politiki.

    A prepričani smo, da smo na pravi poti, in da bo naslednjič bistveno več volivk in volivcev spoznalo, da je to tudi prava pot za Slovenijo.

    SMC že ves čas neusmiljeno obračunava z ljudmi, ki si upajo imeti drugačna stališča. Milan Brglez je bil pri tem ves čas zraven. Kričati je začel šele, ko je sam prišel na vrsto.

    Lahko danes morda natančneje pojasnite odhod iz SMC po volitvah 2014? Lahko kaj dodate nestrinjanju z usmeritvijo stranke in popuščanju določenim skupinam?

    Že dan po volitvah 2014 je predsednik Miro Cerar zavestno dopustil, da so se stranke polastile interesne skupine. Razultat je znan. Stranka je doživela popoln polom na lokalnih volitvah 2014, skoraj neverjeten padec na državnozborskih volitvah 2018, sedaj pa razkol v vodstvu ob primeru Brglez, ki vodi v dokončen razpad.

    O popolnem etičnem in moralnem razkroju poročajo mnogi, ki so jih iz stranke vrgli ali so stranko zapustili. Nekateri smo prišli v konflikt s spremenjenimi stališči, ki so postala prijazna do interesnih skupin, že na začetku, takoj po volitvah 2014, nekateri v času pred volitvami 2018, drugi pa sedaj, po zadnjih volitvah.

    Lahko morda konkretneje komentirate omenjeni “primer Brglez” – zakaj je do njega prišlo in kakšne posledice bo po vaše imel na slovensko politično sceno?

    SMC že ves čas na tak način neusmiljeno obračunava z ljudmi, ki si upajo imeti drugačna stališča. Milan Brglez je bil pri tem ves čas zraven, kar pomeni, da se je s temi obračunavanji vsa ta leta strinjal. Kričati je začel šele, ko je sam prišel na vrsto oz. so prišli po njegovo glavo.

    Kakšnega posebnega učinka na slovensko politiko to ne bo imelo. Razen da bo sedaj v oslovski klopi sedel Milan Brglez in bodo privoščljivi nasmehi namenjeni njemu.

    Kako bi LDS in tedanjo levo sredino primerjali z današnjo? Kje vidite razloge, da razen SD – ki pa po nekaterih stališčih tako gravitira zelo levo – na tem delu političnega spektra ni nobene stalnice?

    LDS je bila rezultat razmerja političnih sil v 90. letih. Iz mladinske organizacije se je preoblikovala v realno politično stranko. Sedaj pa so drugačni časi.

    Je po vašem mnenju SMC imela kakšno možnost, da mandatno obdobje in nato volitve preživi kot najmočnejša stranka, ki bi lahko nato ponovno vodila vlado? Zakaj ji po vašem mnenju to ni uspelo?

    Kot že omenjeno, je predsednik Cerar takoj po volitvah 2014 stranko zavestno prepustil v vodenje interesnim skupinam. To se je takoj jasno videlo v delovanju stranke, ljudje pa so lahko videli npr. pri oblikovanju vlade, pri vodenju projektov, pri kadrovanju.

    Na plan so zopet prišle strukture, zaradi katerih je bila SMC pravzaprav ustanovljena. Prav ti posamezniki, ki sploh niso bili na volitvah, so iz ozadja vodili oblikovanje vlade, vse kadrovanje, ugrabili so projekte itd.

    Vse je bilo vodeno v dobro peščice posameznikov in elitnih skupin. Seveda so to spoznali tudi volivci in stranka je krepko izgubila letošnje volitve. V času vladavine SMC so se interesne skupine še okrepile in dejansko prevzele vse vajeti v državi v svoje roke.

    Kdo je po vaše ta trenutek najbolj vpliven človek v slovenski politiki – v njenem ospredju in ozadju?

    Zadnjih 20 let se delovanje skupin iz ozadja ni bistveno spremenilo. Pomembno je vedeti, da največkrat interesne skupine ugrabijo stranke, vanje naselijo svoje kadre, ki nato delujejo »neodvisno«. Imena so vsakomur, ki se vsaj malo zanima za politiko, znana in se sploh ne skrivajo.

    Kako komentirate razplet minulih državnozborskih volitev? Kaj je po vašem mnenju odločalo in kje so razlogi, da je (do neke mere) uspelo Marjanu Šarcu, ne pa recimo Bojanu Dobovšku?

    Interesne skupine so ugotovile, da potrebujejo novega »svojega« premiera, saj se je izkazalo, da sedanji predsednik vlade v odstopu ne zmore obvladati niti svoje stranke, kaj šele voditi države. Zato so si izmislili novega, ki pa bo, se bojim, še hujši problem.

    Dobra država Bojana Dobovška prinaša teme, ki so interesnim skupinam iz ozadja izrazito nenaklonjene. Zato so tudi poskrbeli, da se ni uspela uvrstiti med parlamentarne stranke.

    Če bo že komu uspelo sestaviti vlado, to vsekakor ne bo vlada za cel mandat. Predčasne volitve so precej verjetne.

    Kako bi komentirali letošnjo volilno kampanjo? Kako so se do DD vedli mediji? Kako bi ga glede na infrastrukturo in medijsko zapostavljenost ocenili volilni rezultat DD in ga npr. primerjali z rezultatom SLS?

    DD se je zadnjega pol leta, ne samo med predvolilno kampanjo, soočala z medijsko blokado. Pravzaprav je to trajalo od ustanovnega kongresa stranke 18. novembra lani, ko smo predstavili program in ekipo. Takrat se je videlo, da gre za resen projekt, ki lahko ogrozi interese skupin iz ozadja, in blokada se je začela.

    Osnovni namen delovanja naše stranke pa je delati v dobro ljudi, državljank in državljanov, na vseh področjih življenja. Dejansko je težko primerjati postavljanje in oblikovanje nove stranke s kakšno stranko, ki ima že večdesetletno zgodovino.

    Kdo ima po vašem mnenju večjo možnost za sestavo koalicije: Janez Janša, Marjan Šarec, kdo tretji? Je mogoče, da bomo volivci morali karte podeliti na novo?

    Če bo že komu uspelo sestaviti vlado, to vsekakor ne bo vlada za cel mandat. Predčasne volitve so precej verjetne.

    Kaj bo pri pogajanjih za sestavo bodoče vlade po vašem mnenju pomembno? Je izključevanje Janše po vašem mnenju upravičeno ali gre bolj za taktiko strank pri prepričevanju volivcev?

    Iz bitke za stotine milijonov, s katerimi želijo upravljati – poglejmo si samo primer drugega tira – načrtno delajo ideološki in kulturni boj. Gre za manipulacjo in zamegljevanje dejanskega stanja.

    Kaj po vaše pomeni izvolitev Mateja Tonina za predsednika Državnega zbora in kako sploh vidite vlogo te stranke v koalicijskih preigravanjih – zdi se, da je trenutno »najbolj zaželena nevesta«?

    Ne vem, če je za vsem tem nek silen načrt. Izgleda, da gre le za premoščanje krize, v kateri bi se znašla država brez vodstva Državnega zbora.

    Kakšen scenarij bi bil po vašem prepričanju ta trenutek za Slovenijo najboljši in zakaj? Kaj bi po vaše za Slovenijo pomenila vlada 4 ali 5 levo-sredinskih strank in Levice?

    Vlada, ki jo omenjate, bi bila zelo kratkega daha.

    Edini politični projekt, ki bi v tem trenutku Slovenijo potegnil iz krize, bi bila močna velika koalicija, ki bi zmogla pripeljati Slovenijo mimo čeri zdravstvene in pokojninske reforme, ter korektno izvesti nekaj projektov, kot npr. drugi tir. Obenem pa bi morala biti sposobna pregledati finančna okoriščanja ter mnoge sumljive privatizacije in prodaje v zadnjih letih. Brez tega Slovenija ne more naprej. In prav na tej točki je popolnoma pogrnila vlada SMC.

    Kje vidite vzroke, da v državnem zboru od slovesa DL nimamo liberalne stranke, bodisi bolj levo- bodisi bolj desnosredinske? Bi DD lahko označili za liberalno stranko?

    Levosredinska pozicija je zelo zanimiva za interesne skupine. Vse te stranke so interesne skupine izkoristile za svoje tajkunske načrte, kar pa se je za njih na naslednjih volitvah izkazalo kot pogubno.

    DD s svojim programom in delovanjem celotne ekipe presega standardne delitve na levo in desno. Menimo, da so ta razmerja presežena in za današnji svet neprimerna.

    Zato govorimo o kvaliteti življenja za vse prebivalke in prebivalce Slovenije, ne glede na njihova siceršnja osebna prepričanja in okoliščine. To je po našem mnenju edina pot iz krize, v kateri se je znašla Slovenija.

    Kaj od slovenske politike na kratko pričakujete v prihodnjih mesecih in v tem mandatu? Se bo sposobna soočiti z razvojnimi izzivi in izvesti nekatere nujne reforme – pokojninski in zdravstveni sistem, dokončanje privatizacije itd.?

    Če že bo uspela sestaviti kakršnokoli vladno kompozicijo, ta ne bo dolgega daha. Predvsem pa ne bo sposobna niti začeti, kaj šele izpeljati kakršne koli reforme. Resni razvojni projekti potrebujejo resne vlade, ne pa takole sestavljene, ki ji gre samo za preživetje. Če se že na začetku stepejo za stolčke in pozicije, pomeni, da v nobenem primeru niso dorasli za vloge, ki si jih pripisujejo in razdeljujejo.

    Za kakšno resno spremembo v načinih dela bo potrebno počakati do novih volitev.

    Ste prebrali intervju?

    V zadnjem letu dni ste petmilijonkrat odprli in prebrali naše strani. Za delovanje Domovine ne potrebujemo 5 milijonov evrov, niti 500 tisoč, niti 50 tisočakov. Za tekoče leto potrebujemo zgolj pol te vsote.

    Manjka nam še nekaj tisoč evrov. Vsako nakazilo šteje, prosimo prispevajte

    Print Friendly, PDF & Email

    KOMENTARJI: 8

    1. Pravzaprav g. Jamnik sploh ne gleda napačno. Tudi jaz se mnenja, da vkolikor Šarec uspe sestaviti “šareno” koalicijo, nas relativno kmalu čakajo ponovne predčasne volitve. Tudi, če se NSI (v trenutku slabosti) odloči sodelovati v taki španoviji, bodo že bo nekaj mesecih ugotovili, da pravzaprav so jih nategnili in bo NSi ena prvih, ki bodo izstopili iz vlade. Potem bo manjšinska vlada še nekaj časa poskušala prikazati stanje kot normalno, dokler ne bo počilo med levaki, ki se itak ne morejo med seboj. Od tod naprej, predčasne volitve. April, maj 2019. Izgubljeno leto. Pa poglejmo ali bo res tako.

    2. Ja jesam za Marjana Sekiricu-Popravnega I njegove decke…I da bog dao da je sa njima Tonin i njegovo drustvo… Sedaj pa malo bolj resno… to politicno skrpucalo ne bo imelo dolgega zivljenskega obstoja, bo pa SDS profitirala na nekaj tisoc razocaranih volilcev NSI, na naslednjih predcasnih volitvah..NSI bo v tej koaliciji SERPENTINSEK pogrnila in dozivela podobno usodo kot SLS pred leti skupaj z LDS. It’s wonderful, it’s wonderful, oooo how wonderful it is!

    3. Zame se je NSi pričakovano vdinjala levosučnim strankam.

      Nič je ni izučila nekdanja kolaborantska vloga SKD s komunistično levico, da se je na koncu reševala z združitvijo s SLS, ki bi skoraj potopila obe stranki.

      NSi tudi ni izučila usoda SLS, ki so jo politično uničili njeni kalibri
      Zagožen, But, Žerjav, Bogovič in na koncu še Zidanšek.

      Posledice kolaboracije s komunistično levico so bile tako težke, da SLS na volitvah tudi pri drugem poskusu ni opravila popravnega izpita.

    4. 12,6 procentni Šarec ima v parlamentu dobro sedmino poslancev, pa bi rad vodil vlado.

      Se je levici dokončno odtrgalo?

    Komentiraj