Peter Hribar za Siol: opral sem spomin na družino Hribar
Na gradu Strmol so konec oktobra odkrili obeležje v spomin na zadnja lastnika gradu, Ksenijo in Rada Hribarja, ki so ju leta 1944 umorili pripadniki varnostno-obveščevalne službe.
"Menim, da sprava za zdaj ni mogoča, mogoča pa je pomiritev. In to na podlagi tistega, kar je storil predsednik, po poti majhnih korakov vseh vpletenih," v dvodelnem intervjuju za Siol.net pravi nečak umorjenih zakoncev Peter Hribar.
Po njegovem mnenju glede tega, kar se je dogajalo med drugo svetovno vojno, ni smiselno kuhati zamere in jeze, saj s tem zgolj greniš življenje sebi in okolici. "Ljudje bodo morali razumeti, da zgodovine ni mogoče spremeniti, in zato umorjenih ljudi ne moreš vrniti v življenje," pravi Hribar in dodaja, da je treba dati prednost razumu in čustvom.
Sprava po njegovem mnenju ni mogoča, ker je še vedno veliko ljudi besnih, s tem pa so zastrupljeni tudi mladi, ker se sovraštvo prenaša iz roda v rod.
Ob tem govori o enemu izmed domnevnih krivcev za umor, imeunje ga za n"načrtovalca, ki nima krvavih rok. "Skupaj sva, na moje povabilo, sedela za isto mizo in pila kavo. Imel me je za bedaka. Na koncu je rekel: "Kakorkoli, bilo je prav. Imel je zveze z Angleži!" Jaz pa sem rekel: "Kaj niso bili leta 1944 Angleži naši prvi zavezniki?!" Nato je bil tiho."
Ob vprašanju, zakaj sta stric in teta morala umreti, odgovarja, da se je leta 1944, ko se je vedelo, da gredo Nemci h koncu, začelo čistiti teren. In čeprav sta zakonca Hribar bila strogo apolitična, so ju tako iz nemških, kot iz visokih vrst partizanskih krogov opozorili, naj se umakneta.
"Umrl je, ker je bil naiven," pravi Peter Hribar, saj je moral vedeti, da bo slej kot prej prišel na vrsto, ker so likvidirali njemu podobne - bogate kmete, industrialce ...
Celoten prvi del intervjuja preberite na Siol.net
V drugem delu intervjuja na Siol.net Peter Hribar spregovori o svojem starem očetu, znanem finančniku in osebnem prijatelju ljubljanskega župana Ivana Hribarja.
Odlični bančnik je bil tudi sin Rado, ki si je ustvaril veliko premoženje, kupil grad Strmol, veliko denarja pa namenil tudi izgradnji prve letalnice v Planici. Nečak ga opisuje kot velikega esteta in ljubitelja umetnosti ter svetovljana.
O povojni usodi svoje družine pa pravi takole:
"Obema bratoma, Petru in Svetu, je oblast po drugi svetovni vojni vzela tovarni. Obsojena sta bila kot vojna zločinca in narodna izdajalca. Moj oče je z bratoma leta 1950 pobegnil v Kanado. Neki moj stric je bil računovodja. Strica Zorana so, čeprav je bil nedolžen, obsodili na montiranem Nagodetovem procesu. To so težke stvari. Našo družino so zdesetkali, raztepla se je po vsem svetu."
"Leta 1945 so ta narod na neki način obglavili. Vsa ekonomska elita – kar je niso pobili – je šla, bežala je iz države," še dodaja v izjemno zanimivem intervjuju.
Na Siol.net lahko preberete tudi njegov drugi del.
"Menim, da sprava za zdaj ni mogoča, mogoča pa je pomiritev. In to na podlagi tistega, kar je storil predsednik, po poti majhnih korakov vseh vpletenih," v dvodelnem intervjuju za Siol.net pravi nečak umorjenih zakoncev Peter Hribar.
Po njegovem mnenju glede tega, kar se je dogajalo med drugo svetovno vojno, ni smiselno kuhati zamere in jeze, saj s tem zgolj greniš življenje sebi in okolici. "Ljudje bodo morali razumeti, da zgodovine ni mogoče spremeniti, in zato umorjenih ljudi ne moreš vrniti v življenje," pravi Hribar in dodaja, da je treba dati prednost razumu in čustvom.
Sprava po njegovem mnenju ni mogoča, ker je še vedno veliko ljudi besnih, s tem pa so zastrupljeni tudi mladi, ker se sovraštvo prenaša iz roda v rod.
Ob tem govori o enemu izmed domnevnih krivcev za umor, imeunje ga za n"načrtovalca, ki nima krvavih rok. "Skupaj sva, na moje povabilo, sedela za isto mizo in pila kavo. Imel me je za bedaka. Na koncu je rekel: "Kakorkoli, bilo je prav. Imel je zveze z Angleži!" Jaz pa sem rekel: "Kaj niso bili leta 1944 Angleži naši prvi zavezniki?!" Nato je bil tiho."
Ob vprašanju, zakaj sta stric in teta morala umreti, odgovarja, da se je leta 1944, ko se je vedelo, da gredo Nemci h koncu, začelo čistiti teren. In čeprav sta zakonca Hribar bila strogo apolitična, so ju tako iz nemških, kot iz visokih vrst partizanskih krogov opozorili, naj se umakneta.
"Umrl je, ker je bil naiven," pravi Peter Hribar, saj je moral vedeti, da bo slej kot prej prišel na vrsto, ker so likvidirali njemu podobne - bogate kmete, industrialce ...
Celoten prvi del intervjuja preberite na Siol.net
Drugi del intervjuja - Peter Hribar: Rado Hribar je dal denar za izgradnjo Planice
V drugem delu intervjuja na Siol.net Peter Hribar spregovori o svojem starem očetu, znanem finančniku in osebnem prijatelju ljubljanskega župana Ivana Hribarja.
Odlični bančnik je bil tudi sin Rado, ki si je ustvaril veliko premoženje, kupil grad Strmol, veliko denarja pa namenil tudi izgradnji prve letalnice v Planici. Nečak ga opisuje kot velikega esteta in ljubitelja umetnosti ter svetovljana.
O povojni usodi svoje družine pa pravi takole:
"Obema bratoma, Petru in Svetu, je oblast po drugi svetovni vojni vzela tovarni. Obsojena sta bila kot vojna zločinca in narodna izdajalca. Moj oče je z bratoma leta 1950 pobegnil v Kanado. Neki moj stric je bil računovodja. Strica Zorana so, čeprav je bil nedolžen, obsodili na montiranem Nagodetovem procesu. To so težke stvari. Našo družino so zdesetkali, raztepla se je po vsem svetu."
"Leta 1945 so ta narod na neki način obglavili. Vsa ekonomska elita – kar je niso pobili – je šla, bežala je iz države," še dodaja v izjemno zanimivem intervjuju.
Na Siol.net lahko preberete tudi njegov drugi del.
O usodi zakoncev Hribar smo v zelo odmevnem komentarju Milene Miklavčič pisali tudi na Domovini: Tragična usoda zakoncev Hribar: ljudje so vedeli, a imajo molk v genih
Povezani članki
Zadnje objave
Vlada razglasila leto 2027 za leto duhovnika Jakoba Aljaža
8. 11. 2026 ob 21:35
Ko je bila izdaja naše zveličanje
8. 11. 2026 ob 20:11
V Kranju so obeležili 125. obletnico rojstva stavbenika Josipa Slavca (1)
8. 11. 2026 ob 19:00
Spomin na zlate čase domače glasbe
8. 11. 2026 ob 17:30
Evropa vrača udarec – dvakrat ugrabljena in večkrat (ideološko) posiljena
8. 11. 2026 ob 15:00
Igor Omerza in Jože Dežman v knjigi o Pirjevčevem zgodovinjenju
8. 11. 2026 ob 12:19
Čateške toplice, grad Mokrice in Samobor
8. 11. 2026 ob 12:00
Ekskluzivno za naročnike
Spomin na zlate čase domače glasbe
8. 11. 2026 ob 17:30
Evropa vrača udarec – dvakrat ugrabljena in večkrat (ideološko) posiljena
8. 11. 2026 ob 15:00
Čateške toplice, grad Mokrice in Samobor
8. 11. 2026 ob 12:00
Prihajajoči dogodki
Video objave
[Video] BRIF #9: Je Stevanović s svojo zadnjo izjavo šel predaleč? (31. 10. 2026)
1. 11. 2026 ob 12:55
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.