Pestro na Balkanu: Pomoč EU, odprtje mej s Hrvaško junija, Srbija Črna gora in Madžarska niso več demokracije

Vrh EU se je znova, tokrat po videokonferenci, sestal z voditelji držav Zahodnega Balkana in obljubil solidarnost z regijo v boju z novim koronavirusom. Znova so tudi potrdili nedvoumno podporo evropski perspektivi teh držav.

A tudi tokrat voditelji niso govorili o zavezanosti unije širitvenemu procesu. Se pa je oglasil slovenske premier Janša in izpostavil, da se mora širitveni proces EU brez odlašanja nadaljevati.

Na Balkanu si predvsem želijo, da bi države hitro začele odpirati meje. Pri tem se najbolj trudi Hrvaška, ki želi čim prej oživiti svoj turizem. Tako naj bi blokada na meji s Slovenijo padla 1. junija, nadaljevalo naj bi se z Avstrijo in Češko. Na Hrvaško bodo lahko hodili tudi italijanski turisti, a le prek morja.

Na Balkanu je odmevalo tudi poročilo organizacije Freedom House, ki je Madžarsko, Srbijo in Črno goro označilo za države, ki niso več demokracije.

"Vrh priča o pomenu regije za EU. Zahodni Balkan je nesporna prioriteta za EU. Zahodni Balkan nedvomno sodi v EU," je po koncu približno triurnega zasedanja poudarila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Tudi gostitelj virtualnega vrha, hrvaški premier Andrej Plenković, je izpostavil podporo unije regiji - tako pri reformnih prizadevanjih v širitvenem procesu kot finančno podporo v boju proti koronavirusu ter gospodarsko in naložbeno podporo, ki se pripravlja.

Voditelji članic EU, med njimi slovenski premier Janez Janša, so potrdili "močno solidarnost" s partnerji v kontekstu koronavirusne krize, piše v zagrebški izjavi na sedmih straneh. Ta vsebuje 20 točk, ki so jo sprejeli voditelji unije. Zahodnobalkanska šesterica se je z izjavo strinjala.

Tako kot na prejšnjih srečanjih z voditelji regije je EU tudi tokrat potrdila "nedvoumno podporo evropski perspektivi Zahodnega Balkana". Kot vrh v Sofiji je tudi tokratnega spremljala polemika glede dejanske zavezanosti Unije širitvenemu procesu. A v EU očitke glede pomanjkanja širitvenega apetita zavračajo, češ da proces teče, kar dokazuje marčevska odločitev o začetku pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo, ki da je vsekakor velik dosežek.

Države Zahodnega Balkana so se z izjavo znova zavezale, da je evropska perspektiva njihova "trdna strateška izbira", pri čemer Unija izpostavlja, da je verodostojnost te zaveze odvisna tudi od jasne javne komunikacije in izvajanja nujnih reform. V tem duhu in kontekstu sta se EU in regija v izjavi zavezali h krepitvi sodelovanja v boju proti dezinformacijam in drugim hibridnim dejavnostim, še zlasti tistim iz tretjih držav, ki poskušajo spodkopati evropsko perspektivo regije (denimo Rusija in Kitajska).

Janša: Širitveni proces EU naj se nadaljuje brez odlašanja

Premier Janša je po vrhu izpostavil, da se širitveni proces kljub pandemiji mora nadaljevati brez odlašanja in da je pri tem ključno odgovorno lastništvo reformnega procesa s strani političnih voditeljev v regiji. Poudaril je, da EU držav Zahodnega Balkana med pandemijo ni pustila samih. Pozdravil je akumulacijo več kot 3,3 milijarde evrov za regijo in pozval k premišljeni uporabi teh sredstev tako za spopad s samo krizo kot tudi za obnovo po krizi.

"Vsa ta obojestranska podpora in sodelovanje gre onstran meja pomoči, ki jo lahko Zahodnemu Balkanu nudi kateri koli drugi oddaljeni partner. To zahteva javno priznanje tako znotraj EU kot v državah Zahodnega Balkana," je povedal Janša.

Poleg tega je premier izpostavil, da mladi v regiji potrebujejo perspektivo, ki jim ponuja smiselne in produktivne možnosti v njihovih lastnih državah. To pa od EU zahteva, da se osredotoči na oblikovanje primernih ugodnih pogojev, pri čemer morajo ti ukrepi presegati širitev že obstoječih štipendij v okviru programa Erasmus+.

Hrvaški minister za turizem: Slovenci na hrvaški obali junija

Pomembna meddržavna tema je seveda odpiranje mej in zagon turizma. Hrvaški minister za turizem Gari Cappelli pričakuje, da bodo v začetku junija na Hrvaškem že imeli slovenske turiste. O podobnih načinih za obuditev turističnega prometa se dogovarjajo tudi s kolegi iz Češke in Avstrije.

"O podrobnostih se še pogovarjamo, in prepričan sem, da bomo do 1. junija odprli mejo s Slovenijo," je dejal.

Prejšnji teden sta se o vnovičnem zagonu turizma pogovarjala s slovenskim ministrom za gospodarstvo Zdravkom Počivalškom. Minister pričakuje, da bodo na Hrvaško prišli Slovenci, ki imajo tam nepremičnine in tisti gostje iz Slovenije, ki so že prej rezervirali namestitve ob hrvaški obali in niso odpovedali rezervacij.

Na Hrvaškem napovedujejo tudi, da bodo na plažah s posebnimi redarji zagotovili spoštovanje priporočene razdalje med turisti. Cappelli je napovedal, da se bo pogovarjal tudi z italijanskimi kolegi. Meni, da bodo avgusta lahko dobili tudi del italijanskih turistov, ki naj bi jih pripeljali na Hrvaško po morju.

Zdravko Počivalšek je na današnji novinarski konferenci poudaril, da bo zdravstvena slika ključen podatek, kdaj se bodo odpirali objekti in meje. »Odpiranje meje s Hrvaško bo šlo v dveh korakih - recipročno za lastnike od sredine maja, od junija bi sprostili še ostalo. Z ostalimi državami še nismo usklajeni. Zavedamo se, da je slovenski turizem izjemno odvisen od tujih trgov, a tega ne moremo početi sami enostransko,« je dejal minister za gospodarstvo.

Madžarska, Srbija in Črna gora po mnenju Freedom House niso več demokracije

Na države Balkana pa je včeraj precej vplivalo tudi poročilo ameriške nevladne organizacije Freedom House. Madžarska, Srbija in Črna gora zaradi nazadovanja na področju demokratičnih načel ni več mogoče imenovati demokracije, so zapisali v poročilu. Po podobni poti gre po oceni organizacije tudi Poljska.

Organizacija kot posebej izrazit izpostavlja padec Madžarske, ki se glede na njihovo metodologijo po novem uvršča med t. i. hibridne režime, sivo območje med demokracijami in avtokracijami. Organizacija ocenjuje, da se je vlada premierja Viktorja Orbana "popolnoma prenehala pretvarjati, da spoštuje demokratične institucije".

Državi od leta 2010 očitajo centralizacijo oblasti, prevzem nadzora nad večino medijev, nadlegovanje kritičnih civilnodružbenih organizacij, od lani pa še utrjevanje nadzora nad novimi področji javnega življenja, vključno s šolstvom in umetnostjo. Nedemokratičen značaj vlade naj bi razkrili tudi nedavni ukrepi iz sklopa uvedbe izrednih razmer v državi.

Status demokracije, sodeč po organizaciji Freedom House, sta prvič po letu 2003 izgubili tudi Srbija in Črna gora. Kot navaja poročilo, se je to zgodilo po letih "zlorabe oblasti in taktike mogotcev", ki da jo uporabljata njuna predsednika Aleksander Vučić in Milo Đukanović.

Faktor pri destabilizaciji razmer tako v Srbiji in Črni gori kot v več drugih državah naj bi bil tudi vpliv Kitajske in Rusije. Po poti Madžarske naj bi glede na ugotovitve organizacije šla tudi Poljska, v kateri opažajo zlasti napade vladajoče stranke na pravosodje.